Boris Jaušovec
Ljudje se na protestih množično zberejo kljub zimi in nizkim temperaturam. Na ulicah Beograda so bili celo med božičnimi in novoletnimi prazniki. To kaže, da se je Vučić protestnikom resnično hudo zameril. Ampak s čim?
"Protestirajo sicer različni ljudje, ki predsedniku zamerijo in očitajo različne stvari."
Torej, kateri ljudje so to? Vučić je bil pred dvema letoma z mesta premiera izvoljen za predsednika države, ker je v predvolilni kampanji zavzel neko trumpovsko stališče, češ da bo glas tihe večine. Nato je vodil nasprotno politiko, takšno bolj proclintovsko, se pravi neoliberalno. Že to je vse zelo eklektično.
"Da, protestniške skupine so zelo raznolike, kot ste rekli, eklektične. Na ulicah proti Vučiću skandirajo desničarji, ki mu očitajo nekakšno izdajalsko politiko do Kosova, vendar so poleg tudi tisti, ki se borijo za pravice gejev, pa levičarske grupacije, med katerimi so tudi čisto skrajne. Kar te ljudi povezuje, je ta vučićevska politika, ko Vučić dela vse, da bi zatrl opozicijo, ob tem pa izvedel precej surovo redistribucijo tistega, kar je še ostalo po podobni divji privatizaciji družbene lastnine v devetdesetih letih in takoj po letu 2000. Simbol in simptom te njegove namere je denimo projekt Beograd na vodi."
Je to sporni veliki investicijski projekt, ko so oblasti tujim zasebnikom omogočile gradnjo na obrežju Save?
"Najlepši predel Beograda, 90 hektarjev zemljišča ob reki, so spremenili v gradbeni projekt nacionalnega pomena in ga prodali arabskim investitorjem. Ti zdaj na obrežju gradijo, kar jim pade na pamet, predvsem enormne zgradbe, tržnice, trgovske centre, hotele. Vse skupaj spominja na nekakšno prepovedano mesto, dostopno le bogatinom. Na koncu bo videti kot kakšen ameriški city. Vse več ljudi pri nas postaja občutljivih za tovrstne odtujitve javne lastnine. Med njimi so tudi prvoborci iz časov protimiloševićevskih protestov."
Đorđe Pavićević pravi, da Srbi Slovenijo dojemajo “malo čudno”, kot se je izrazil: “Prav gotovo pa ni neke sovražnosti zoper Slovenijo. Ob slovenskem priznanju Kosova so sicer huligani vdrli v slovensko veleposlaništvo v Beogradu. Toda po večini se je mislilo, da Slovenija v resnici ni kriva, saj majhna, kot je, v igri velikih ne more voditi samostojne zunanje politike. Še prej je bil bojkot slovenskega blaga, vendar dirigiran od Miloševića, in tega ljudje niso sprejeli. Imam občutek, da ljudje do Slovenije gojijo več simpatij kakor do nekaterih drugih držav v regiji, denimo do Hrvaške. Finale evropskega košarkarskega prvenstva so mnogi dojeli kot prijateljsko tekmo. Na svetovnem prvenstvu v nogometu pa so vsaj moji prijatelji rekli, da do polfinala navijajo za Hrvaško, toda če vstopijo Hrvati v finale, potem pa več ne. Da bi namreč bilo nevzdržno živeti s takimi sosedi, če bi ti postali svetovni prvaki.”
Evropski uniji bolj škodi njeno iskanje stabilnosti ne glede na ceno, za kar je bil skovan izraz stabilokracija. Naše področje v Bruslju tretirajo tako, da naj ostane mir, ni pa več važno, kako ljudje v tem miru živijo
