Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske se je znašlo v eni najhujših kriz v zadnjem stoletju. Britanci, če s tem imenom Angleže, Škote, Valižane in Severnoirce spravimo na skupni imenovalec, so se nenadoma začeli zavedati krute realnosti zgodovinskega referendumskega eksperimenta, imenovanega brexit. Otočani, za katere se nam na celini zdi, da še vedno najbolj uživajo v nogometu in ragbiju, pitju popoldanskega čaja in večernih pintov piva, oboževanju monarhije in tračev s kraljičinega dvora, so nenadoma postali homo politicusi, aktivni politični državljani, ki ugotavljajo, da morda na tisti referendumski četrtek 23. junija 2016, ko so odločali o tem, ali naj se Združeno kraljestvo odcepi od Evropske unije, niso ravnali najbolj premišljeno. Ali pa jim politiki (namenoma ali ne) niso predstavili vseh posledic te odločitve; če so se jih evroskeptični strankarski bojevniki sploh sami zavedali.
Teden, ki je za Britanci, je mogoče primerjati s prvim tednom nemške zračne invazije na Otok spomladi 1940. Kaos in zmeda. Sredi vsega tega pa britanska premierka Theresa May, ki je zadnje tedne kot kak boksar v kotu ringa prejemala udarce z leve in desne in obležala po fantastičnem knockoutu, ko so ji poslanci spodnjega doma parlamenta pri glasovanju o sporazumni ločitvi od EU zadali najhujši parlamentarni poraz v zadnjem stoletju. 432 proti 202 se je glasil rezultat glasovanja o tem, ali naj bo razhod miren in dostojanstven ali pa ... Tega drugega v tem trenutku ne ve nihče.
Pičlih 24 ur pozneje je pretepena in ponižana Mayeva dobila tolažilno nagrado: zaupnico v parlamentu. Njeni konservativci in majhni koalicijski partnerji, severnoirska stranka Ulstrski unionisti (DUP), so strnili vrste in enoglasno glasovali proti predlogu nezaupnice, ki so jo vložili opozicijski laburisti s kontroverznim Jeremyjem Corbynom na čelu. Od kod takšna hipna preobrazba med konservativci, če je še dan prej 118 od 317 njihovih poslancev glasovalo proti Mayevi, decembra pa so jo skušali zrušiti z znotrajstrankarskim glasovanjem o zaupnici? Preprosto: sešteli so ena plus ena in ugotovili, da bi na predčasnih volitvah, ki bi skoraj gotovo sledile padcu vlade, izgubili. Kot so izgubili leta 2017, ko jih je Mayeva ob 20 odstotnih točkah javnomnenjskega naskoka popeljala na predčasne volitve, pa so v parlamentu izgubili udobno absolutno večino in morali po dolgih letih iskati koalicijske partnerje.
Teden, ki je za Britanci, je mogoče primerjati s prvim tednom nemške zračne invazije na Otok spomladi 1940