Boj za monopolizacijo politične sredine: Se nam obeta LDS 2.0?

Uroš Esih Uroš Esih
29.06.2019 06:33

Kakšne so možnosti in omejitve, da po evropskih volitvah in v obdobju potrebnega poenotenja ob iskanju novega slovenskega komisarja pride do povezovanja ali celo združevanja sredinskih strank v nekakšen LDS 2.0.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek

Politična sredina, sestavljena iz štirih liberalnih strank, Liste Marjana Šarca (LMŠ), Stranke modernega centra (SMC), Stranke Alenke Bratušek (SAB) in Demokratične stranke upokojencev Slovenije (Desus), ki spadajo pod okrilje evropske liberalne družine ALDE, v Sloveniji po nekaterih ocenah tehta med 25 in 35 odstotki volilnega telesa. Majske evropske volitve so pokazale, da je ta četverica strank skupaj nabrala 26,75 odstotka glasov. Podoben izračun za lanske predčasne parlamentarne volitve pokaže na še boljši skupni rezultat – 32,39 odstotka.

​Lahko Šarec ponovi uspeh Drnovška?

V novejši slovenski parlamentarni zgodovini že poznamo uspešno izpeljan proces združevanja razdrobljenih sredinskih političnih sil. Leta 1994 je na združitvenem kongresu na Bledu pod vodstvom Janeza Drnovška nastala Liberalna demokracija Slovenije (LDS), ki je svoj vrhunec dosegla na volitvah v državni zbor leta 2000 s 36,26 odstotka. Že od lanskih volitev visi v zraku vprašanje povezovanja in združevanja slovenskih političnih sil v nekakšno LDS 2.0. Omenjene govorice so dobile pospešek po letošnjih evropskih volitvah, ko je potrebo po povezovanju sredinskih sil, čeravno predvsem v kontekstu iskanja kandidata za novega slovenskega evropskega komisarja, izpostavil predsednik vlade Marjan Šarec. To je storil po tem, ko je pred evropskimi volitvami SMC in SAB sporočil, da bo na evropske volitve poslal samostojno listo LMŠ.
Pokazalo se je, da je odločitev Šarcu prinesla dva evroposlanska sedeža, SMC, SAB pa tudi Desus so ostali brez njega. V primeru skupne liste bi najverjetneje osvojili tri mandate. Šarec je torej na evropskih volitvah okrepil položaj svoje stranke in istočasno oslabil položaj preostalih strank, ki so kandidatke za povezovanje in združevanje. V teh okoliščinah se torej začenja proces povezovanja in morebitnega združevanja strank. Šarec se zaveda, da bo povezovanje strank skupine ALDE nujno, a pri tem je preostalim strankam sporočil, da ne želi pokroviteljstva, temveč sodelovanje na realnih predpostavkah.
Po naših poizvedovanjih med strankami za zdaj ne teče noben uradni postopek poskusa povezovanja ali združevanja strank, potekata pa neformalno tipanje terena in kalkuliranje, kaj bi povezovanje prineslo bodisi SMC in njenemu predsedniku Miru Cerarju ter Desusu in predvsem njenemu predsedniku Karlu Erjavcu.
"Iz perspektive SAB, ki ima slabo izkušnjo s formiranjem skupne liste za evropske volitve in s tem grenak priokus, je Šarec tisti, ki mora narediti prvi korak, če ga je že napovedal. Največji je tisti, ki mora začeti diskusijo o povezovanju," je povedal Roman Jakič, bivši član LDS, zdaj pa SAB. "Da boš videl, kakšno hrano boš jedel, moraš biti najprej povabljen na večerjo. Ko bo na mizi formalni predlog, se bomo odzvali. Slab priokus ostaja. Previdni smo in čakamo," je še povedal Jakič, ki razume Šarčev poziv k sodelovanju v kontekstu izbire komisarja. Tudi interes krovne politične družine ALDE, kamor spadajo slovenske sredinske stranke, je, da Slovenija imenuje komisarja iz njihovih vrst.

Pogoje bo postavljal LMŠ

"Glavna pobuda je na strani premierja Šarca. V veliki meri je združevanje odvisno od njega in od pogojev, ki jih bo postavil. Stranka, ki ji združevanje ni v interesu, je Desus. Desus od povezave ALDE nima kaj pridobiti. Istočasno pa bi izgubil stabilno blagovno znamko, ki si jo je ustvaril v zadnjih petnajstih letih," na proces združevanja sredinskih strank gleda dr. Luka Lisjak Gabrijelčič, politični analitik in zgodovinar, ki je tudi avtor teze o kroženju LDS-ovega gena v slovenskem političnem prostoru. Po tej tezi razpad LDS na neki način še vedno traja, saj da volilno telo nekdanje LDS še obstaja, se ne demobilizira, ampak hodi na volitve in išče nove predstavnike, nove obraze.
Gabrijelčič bi bil presenečen, če bi Desus šel v povezovalno zgodbo: "Povezovanje ni v interesu Desusa kot stranke, je pa res, da je v zadnjih petnajstih letih Desus postal Karl Erjavec, saj brez njega stranka ne more obstajati. Desus je Erjavec, je pa uspeh stranke nemogoče razumeti brez tega, da ima podporo v upokojenskih organizacijah." Po naših neuradnih informacijah je Erjavec, ki je politično precej načet po slabših volilnih rezultatih in po sicer prejšnji teden prestani interpelaciji, naklonjen povezovanju z LMŠ. Za eleganten umik iz strankarske politike bodisi z rešitvijo na eno od uglednih veleposlaniških mest pa tudi komisarskih ambicij še ni povsem odpisal, je Erjavec pripravljen utopiti svojo stranko v združevalnem procesu na sredini.
Po drugi strani od LMŠ že dlje časa prihajajo signali, da največjo vladno stranko zanima lokalna mreža Desusa. Lokalne mreže LMŠ nima, se pa v vrhu stranke zavedajo, da je potrebna, če želi LMŠ preživeti na srednji rok. Po eni strani je iz upokojenske stranke slišati, da ima Erjavec pod nadzorom organe stranke, da Desus ne more narediti nič mimo njegove volje, po drugi strani so do Erjavčevega dela izrazito kritični v vzhodnem delu Slovenije, kar pomeni, da stranka ni več tako enotna, kot je bila v najboljših Erjavčevih časih.
Vprašanji komisarstva in združevanja na sredini sta povezani - tudi po oceni političnega analitika dr. Alema Maksutija. Za združevanje meni, da Šarec z njim ničesar ne more pridobiti, vsi preostali pa nimajo nič več izgubiti. "SMC in Desus z Erjavcem na neki način predstavljata politični trupli in nekakšno slepo črevo v strankarskem sistemu. De facto sta ti dve stranki iztrošeni. Desus je levo usmerjena stranka, ki je iztrošila svoje potenciale predvsem zaradi svojega predsednika Erjavca, ki je politično oplel," ocenjuje Maksuti. Ne glede na oceno o političnih truplih, pa po naših informacijah obstaja tudi interes za povezovanje na relaciji Desus-SMC, sploh če se bo na vrh nekdanje največje vladne stranke oktobra povzpel zdajšnji gospodarski minister Zdravko Počivavšek. Mimogrede, političnih ambicij baje ni pokopala niti komisarka Violeta Bulc, ki menda ocenjuje, da bi lahko na čelu SMC obrnila skromno javnomnenjsko podporo navzgor.

Kaj so interesi Bratuškove

Največjo oviro pri nastajanju LDS 2.0 analitiki vidijo v stranki bivše premierke Alenke Bratušek. "V koaliciji, vemo, obstaja naveza med Alenko Bratušek in določenimi krogi v SD. Pri svojem kadrovanju ima Bratuškova mnogo pogosteje zaveznike v SD kot na primer pri LMŠ. V prvem letu mandata so bila zelo očitna trenja med Bratuškovo in določenimi krogi znotraj SMC," zapletena razmerja med (personaliziranimi) liberalnimi strankami oriše Lisjak. V teh trenjih, tako Lisjak, je kratko potegnil SMC, linija Bratuškove je zmagala: "Kaže, da je SMC zunaj igre. Zdaj gre za vprašanje, komu bo SMC ostanke svoje dediščine najbolj uspešno prodal. Možnost, da bo SMC začel gravitirati v Šarčev krog, je precej verjetna."

Uroš Šoštarič

Potencial voditeljev sredinskih strank je iztrošen

Poleg personalnih relacij na politični sredini, ki pomembno določajo tempo in vsebino nastajanja morebitnega LDS 2.0, Maksuti opozori še na strukturne razloge, ki ne govorijo v prid združevanja: "Zelo težko je že ustvarjene politične entitete združevati v novo entiteto. Da se stranke zgolj pridružijo LMŠ, bi bilo porazno. Prineslo bi le politične razdore. Po drugi strani bi združitev na primer v Liberalno stranko Slovenije odprla vprašanje, kdo bo takšno stranko priznal. Kateri volivci in koliko se jih bo s takšno stranko poistovetilo." Meni, da bo združevanje, kakršnokoli že bo, jalovo. "Bojim se, da se bo še nadaljevalo drobljenje strankarskega prostora. Na račun izginulih strank bodo nastajale nove, še doda Maksuti, ki ne vidi možnosti, da bi lahko sredinski politični akterji naredili stranko z resno strukturo, ki bi se trajneje obdržala na politični sceni.
"Na neki način je politični potencial voditeljev sredinskih strank iztrošen. Kakorkoli se te stranke imenujejo, so to v bistvu stranke enega človeka. Usoda in legitimnost enega človeka je na koncu tudi usoda stranke," še izpostavi Maksuti in doda, da če se bo Šarec spustil v združevanje, se mora zavedati, da v tej zgodbi ne more ničesar pridobiti, kvečjemu lahko dobi kakšen problem s prtljago. Na primer imenovanje Cerarja za komisarja bi odprlo številne težave. Zaostrovanje na komisarski liniji že neuradno napovedujejo v SD, če vlada za komisarko ne bo izbrala Tanje Fajon.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta