Volitve so mimo, hvala bogu, Zlate lisice še ni, ta vmesni čas pa je kot nalašč za "malo mešano". Novi župan je že prevzel vajeti, upam, da jih bo ponekod zategnil, ponekod popustil. Bile so mariborske oblasti, v času katerih sem si želela oditi, kamorkoli, saj vendar mora obstajati kak kraj z manj arogance, pa se mi je zdelo noro, da bi me pregnal neki arogantnež. (Resnici na ljubo, ta vlak sem tudi zamudila.) Ostalo je upanje, da se "tam zgoraj" menjajo, ob menjavah pa tudi spoznala, da si od novih metel ne smemo preveč obetati. Življenje v hramu mestne oblasti poteka namreč po ustaljenem vzorcu. Nove ideje, pogum in zagnanost, vse se podredi utečeni letargiji ali pa izrodi v samopašnost. Pred ohoho leti je na novoletnem sprejemu za novinarje tedanji mariborski župan (danes vem, da sem mu s svojim pisanjem kdaj storila krivico), rekel, da smo občani preveč nestrpni, občinsko oziroma županovo delo pa da se meri dolgoročno. Ampak, kako ga boš pa po dolgoročno merjenem času lahko še poklical na odgovornost? (Sicer pa ga tudi po kratkoročno merjenem ne moreš …) A preden govorimo o klicanju na odgovornost, so dovoljene sanje. Da bo po novem več posluha za občane, za njihove vsakdanje težave, za urejeno mesto, ki ne pomeni zgolj novih velikih projektov ali zlasti njih, ampak drobna krpanja, ki naredijo mesto prijazno. Saj ni ponižujoče za župana, če ga zmotijo razmetani kontejnerji za smeti, da ne bo Maribor še naprej kontejnersko mesto. Žal je v mestu res bolj opazna prisotnost Snage, ki je podpisana na vsaki kanti, medtem ko je duh univerze teže zaznati. No, največ ga je v Poštni ulici. In v univerzitetnih zdrahah.
Z zamudo mi je zapisal znanec iz tujine, da je zadovoljen z izbiro mariborskega župana in da mu je všeč njegova izjava "najprej bomo malo počistili". Hm, meni pa ravno ta izjava ni najbolj všeč. Spomnim se neke menjave na mariborskem županskem stolčku, po kateri mi je "pogoreli" kandidat, pred tem župan, rekel, da je novi župan pol svojega mandata porabil za iskanje predhodnikovih napak, torej njegovih. Nova zgodba bo, upam, drugačna, nekaj polen pod nogami novega župana pa so nekateri bivši že začeli polagati. Zavist? Pozor: Zavist ima energijo bumeranga; zgrizla bo pošiljatelja, ne prejemnika. Malo za šalo je nekdo omenil, da bi lahko župana iskali z malimi oglasi v Večeru, recimo, v rubriki Išče se, recimo išče se dober župan, ali v rubriki Zamenjamo, zamenjamo župana s klobukom za novega brez klobuka. A ta predlagatelj je iz generacije, ki tako kot jaz zre iz penzije, saj malih oglasov ni več. So v penziji. Kot mi. So zgodovina časopisa. Kot mi. Pa so bili najbolj brani, no, takoj za osmrtnicami, v njih pa utrip življenja in časa. Na te čase me je ondan spomnila nekdanja večerovka Pia, nekoč "mama" malih oglasov na Večeru, ki je sprejemala oglase, štela besede naročnikom in z njimi prijazno poklepetala. "Se spomniš, po cele strani smo jih imeli!" ji iz penzije šviga nostalgija. Pa sem si še jaz privoščila malo nostalgije med pol stoletja starimi malimi oglasi in začutila tedanji utrip. Mladi, ki so šli na svoje, so iskali sobe, ponudniki sob pa so jih najraje oddajali "čistim in urejenim moškim" (z ženskami je bil torej vedno križ), s pripisom, da obiski niso dovoljeni. V oglasih so ponujali vozičke, se ponujali v ženitev, na avtomobilskem trgu so bili aktualni amiji, spački, zastave in škode, skratka, prodajalo se je vse …
P. S. … dobesedno vse. Nekje ob koncu 60. let je v Večeru nekdo po oglasu prodajal dobro ohranjene hemoroide letnik ta in ta. Ko je oglas izšel, so je začel v Večerovi hiši ping pong, ali bi ga smeli objaviti. Niso mogli reči, da pred izidom nihče ni opazil "neprimernosti", saj je v tekst posegel lektor. Naročnik oglasa je namreč napačno napisal, da prodaja hemeroide, ob čemer se je najbrž lektor hudomušno nasmehnil in popravil v hemoroide, kot je pravilno. Konec debate. Stranka ima vedno prav. Ker plača.
