Celjska kotlina: Sanacija se v nedogled izmika

Sanacije Celjske kotline ni mogoče opisati, ker je enostavno ni. Edini kupček, ki se je v zadnjem desetletju saniral, je izkopanina, nastala ob gradnji kanalizacije na območju nekdanje cinkarne (celjska občina je ni mogla zasuti zaradi odločbe inšpektorja, sanirati pa jo je morala zaradi grožnje Evropske komisije). Za precej večji kup na Bukovžlaku, ki je bil tudi "zatožen" Evropski komisiji, država še vedno dela analize in številne druge birokratske poteze, le na mestu samem se ni naredilo še prav nič. Ogromno, 17 hektarjev veliko zemljišče stare cinkarne pa že vsaj od ministrovanja Roka Žarniča na okoljskem ministrstvu čaka na končno sanacijo.
Obljube o posebnem zakonu, ki bo reševalo Celjsko kotlino, so zamenjale obljube o posebnem odloku o sanaciji. A ne prvega ne drugega v Celju niso nikoli dočakali. V času, ko je okoljski resor sočasno s kmetijskim ministrstvom vodil Dejan Židan, je bil odlok menda tik pred podpisom. Kje se je zataknil, uradno ni bilo nikoli znano. Nato je okoljsko ministrstvo prevzela Irena Majcen, ki o že pripravljenem odloku ni želela ničesar slišati. Da je pomirila strasti, je ustanovila posebni komisiji, ki bi pripravili zakonske podlage za sanacijo, a kasneje se je izkazalo, da sta komisiji ustanovljeni prav zato, da se ne bi spet nič premaknilo naprej. Celjski poslanki Janji Sluga bi tik pred novimi državnozborskimi volitvami skoraj uspelo sicer na hitro pripravljen zakon o sanaciji spraviti skozi potrebne procedure, če ji ne bi politični kolegi zarili nož v hrbet, z obrazložitvijo, da je treba narediti tak zakon, ki bo veljal za vsa degradirana območja.
Enakost je sedaj nov odličen izgovor, da se v Celju še leta ne bo nič premaknilo (z veliko izjemo sanacije celjskih vrtcev, kar je Celju priskrbel minister Jure Leben). Najprej namreč morajo sploh evidentirati vsa takšna območja, pravijo. Ko jih bodo, bodo pa ugotovili, da za vse nimajo denarja. Pred skoraj desetletjem izrečene besede ministra Žarniča, ki je razlagal, da do morebitne uresničitve takšnega zakona stojijo mnoge ovire, pa da bi to morali sanirati onesnaževalci, ker država nima denarja, na potencialni evropski denar pa da ne gre računati, so se žal izkazale za preroške.