Virusna zanka, ki je v tretje stisnila Evropo, počasi popušča, pričelo se je cepljenje s cepivom podjetja Johnson & Johnson, gospodarstvo počasi zaganja dejavnosti, ki so mirovale najdlje. Različna cepiva proti covidu-19, ki so na voljo po vsem svetu, lahko končajo najhujši gospodarski in družbeni krč v tem stoletju in prinesla bodo tudi stotine milijard dolarjev od prodaje za farmacevtska podjetja, ki jih izdelujejo. Je pa pandemija ne le priložnost za zaslužek, temveč tudi priložnost za povrnitev zaupanja javnosti, ki ga je farmacevtska industrija po desetletjih napak vztrajno izgubljala. Bodo dobički vendarle močnejši?
Cene se višajo
Najprej za oris: kljub temu da ima Pfizer v EU ceno 12 evrov za odmerek, v podjetju pričakujejo, da bo prodaja cepiva, ki ga je razvilo z BioNTechom, do konca letošnjega leta znašala približno 15 milijard dolarjev, s skoraj 30-odstotno stopnjo dobička. Ob tem je Pfizer ta teden prvi napovedal, da bo cepljenje proti covidu-19 najverjetneje postalo redno letno cepljenje. "Verjeten scenarij je, da bo potreben tretji odmerek, nekje v obdobju od šest do dvanajst mesecev po prejemu dveh odmerkov, nato pa se bo vsako leto znova cepilo. A vse to je treba še potrditi," je v pogovoru za ameriško televizijo CNBC dejal izvršni direktor Pfizerja Albert Bourla. Dodaj je še, da Pfizer v nasprotju z nekaterimi drugimi podjetji ni vzel denarja davkoplačevalcev za razvoj svojega cepiva in je prevzel vse tveganje z naložbo med eno in dvema milijardama dolarjev v raziskave in razvoj. Kar ni čisto res, konzorcij je dobil milijarde za razvoj cepiva. Bolgarski premier Bojko Borisov pa je medtem sporočil, da cena Pfizerjevega cepiva za območje Evropske unije med pogajanji za nova naročila narašča. Cena Pfizerjevega cepiva naj bi se zvišala z 12 na 19,5 evra za odmerek, medtem ko EU cepivo AstraZenece kupuje po ceni manj kot dva evra za odmerek.
Oxford od javnega dobrega do ekskluzivnih pravic
A enačba je veliko bolj zapletena, kot jo vidi bolgarski premier. AstraZeneca in oxfordska univerza sta od EU že v fazi razvoja prejeli "milijarde", kot se je v neslavnem tvitu, v katerem se je razhudila zaradi nedobave cepiva, izrazila prva dama EU Ursula von der Leyen. Natančen znesek ostaja skrivnost. So pa v tem tednu znova vzniknile govorice, da bi EU lahko v primeru AstraZeneca sprožila pravne postopke zaradi zmanjšane dobave cepiv, kar bi lahko imelo negativne posledice ne le za podjetja, ampak tudi za razvoj zdravil in cepiv širše. Še en dogodek je namreč minuli teden razburjal. Komentar britanskega premierja Borisa Johnsona, da so farmacevtska podjetja tako hitro razvila cepiva zaradi pohlepa, torej dobičkov, je precej razburil raziskovalce univerze v Oxfordu, ki so z raziskavo dokazali, da je cepivo plod vsaj deset let trajajočih raziskav na področju adenovirusnih vektorjev. Poleg tega so 97 odstotkov denarja za razvoj cepiva prispevali javni skladi več držav, nevladne organizacije in drugi.
"Nehati moramo ohranjati vtis, da sta zasebni sektor in dobiček edina gonilna sila inovacij, in priznati, da je bila rešilna tehnologija cepiva ChAdOx razvita skoraj v celoti z vladnim in dobrodelnim financiranjem," so protestirali raziskovalci na Oxfordu, sploh pa adenovirusna cepiva razvijajo že od leta 2000.
A tudi v tej zgodbi je zaplet. Univerza v Oxfordu je sprva dejala, da bo vsako cepivo, ki ga bo razvila, na voljo kvalificiranim proizvajalcem, ne da bi jim bilo treba plačevati avtorske honorarje, po nizki ceni in z majhnim dobičkom. Vendar pa je univerza do avgusta 2020, po poročanju fundacije Bill & Melinda Gates, sklenila ekskluzivni licenčni sporazum z britansko-švedskim proizvajalcem zdravil AstraZeneca. Ta se je zavezal, da bo cepivo prodajal po nepridobitni ceni v času pandemije in sklenil več licenčnih sporazumov z velikimi proizvajalci, vključno s proizvajalcem v Indiji, in tako zagotovil široko proizvodnjo cepiva. Toda družba si pridržuje pravico, da poviša ceno cepiva, ko se bo pandemija covida-19 končala. Od patentnih svoboščin in obljub o nizkih cenah je torej ostalo bore malo oziroma nič.
Tudi družba Johnson & Johnson je napovedala, da bo cepivo zagotavljala neprofitno, dokler bo svet še trpel zaradi pandemije, a seveda to še ne pomeni, da podjetje z njim ne bo nikoli zaslužilo, tudi oni naj bi računali na obnovitvene odmerke, ki bodo ščitili pred novimi različicami.
Farmacevtski giganti so torej potrdili, da zastonj kosila ni, pa naj bodo nameni še tako dobri in nujni.
Zmaga patentov
Cepiva običajno niso najbolj donosni izdelki v katalogu velikih farmacevtov, zlasti v primerjavi z zdravili za zdravljenje kroničnih stanj. "Cepiva proti gripi so v nižji kategoriji," je dejal Seamus Fernandez, višji generalni direktor pri Guggenheim Securities. A cepivo zoper covid bo verjetno spremenilo to sliko, čeprav ne še letos. Razvoj cepiv je bil igra na srečo za vsa podjetja, ki so stopila v tekmo, tudi če je večina proizvajalcev zdravil prejemala zajetne državne subvencije za razvoj.
Večina velikih farmacevtov trdi, da cepiva proti covidu še ne prinašajo dobičkov. Izjema je Moderna, sorazmerno novo farmacevtsko podjetje, ki bo z 200 milijonov dolarjev leta 2020 skočilo na 16 milijard dolarjev, kot kažejo napovedi za leto 2021, pretežno od prodaje cepiv. Delnice Moderne so v zadnjih dvanajstih mesecih porasle za 187 odstotkov. Moderna z izjemo precej skromne injekcije ameriške vlade ni prejela javnega denarja za razvoj cepiv.
Je pa epidemija pospešila razvoj majhnih razvojno naravnanih podjetij pravi Anne Moore, predavateljica biokemije in celične biologije na univerzi Cork: "Mala, srednja in velika podjetja so vključena v raziskave in razvoj cepiv. Vendar mala in srednje velika podjetja običajno nimajo infrastrukture in virov, da bi kandidata za cepivo pripeljala do zadnjih, ogromnih korakov v procesu kliničnega razvoja. V preteklosti so torej manjša podjetja sodelovala z velikim podjetjem na podlagi sporazumov, ki vključujejo veliko podjetje, ki ima dostop do tehnologije manjših podjetij z licenciranjem intelektualne lastnine ali pa veliko podjetje kupi majhno podjetje. Pri covid-19 so velike organizacije, kot sta CEPI ali ameriška vlada, financirale razvoj manjših podjetij za pospešitev razvoja cepiv. Primeri tega so Moderna, Inovio itd."
Kapacitete za proizvodnjo so največje v revnejših državah
Tako je zanimivo, da se v projekt CTAP Svetovne zdravstvene organizacije, ki je namenjen deljenju informacij o razvoju cepiv, ni vključilo nobeno podjetje, ki imajo odobrena cepiva. "Ta bazen je bil zasnovan zato, da bi proizvajalci dali svoje patente in svoje medicinsko znanje na voljo vsem drugim proizvajalcem. Od njegove ustanovitve se CTAP-u ni pridružila niti ena družba, ki ima patent za izdelavo cepiva proti covidu. Veliko držav ima zmogljivosti za izdelavo cepiv, vendar trenutno nimajo dostopa do njih. In zanimivo je, da je polovica tega potenciala za proizvodnjo cepiv dejansko v državah v razvoju - v Argentini, Bangladešu, na Kitajskem, v Indiji, Braziliji, Egiptu, na Kubi, v Indoneziji, Iranu, Mehiki, Tajvanu, na Tajskem, v Južni Afriki," pravi Daniel Merino, znanstveni novinar pri The Conversation. Za primerjavo: februarja 2021 so bogate države na svetu prednaročile 4,2 milijarde odmerkov cepiva, 670 milijonov odmerkov pa so naročile države z nizkimi dohodki. Mnoge najbogatejše države na svetu imajo rezerviranih veliko več odmerkov, kot jih potrebujejo za cepljenje celotnega prebivalstva. Medtem so v četrtek v Indiji zabeležili strašljiv rekord - v enem dnevu so potrdili 312.731 okužb; prejšnji rekord so imele ZDA 8. januarja z 300.669 okužbami.
A za revne države je cepivo, četudi Pfizer zagotavlja, da ga bo revnim prodajal po proizvodni ceni, predrago, sedaj pa je že jasno, kaj sledi, če virus ne bo ukročen na globalni ravni. A patentno pravo tudi v primeru covida-19 ostaja v domeni Svetovne trgovinske organizacije in kljub predlogom, naj se v primeru covida-19 pravila nekoliko zrahljajo (skupina držav je tak predlog podala oktobra lani), nič ne kaže na uresničitev njihovih želja. Izjemi v sporazumu TRIPS, ki določa intelektualne pravice, nasprotuje ali zgolj dvomi o učinkovitosti uveljavitve take izjeme peščica najmočnejših - Avstralija, Brazilija, Kanada, EU, Japonska, Norveška, Švica, Združeno kraljestvo in ZDA.
V četrtek so v Indiji zabeležili rekord - v enem dnevu so potrdili 312.731 okužb
Medtem ko epidemija v najbogatejših popušča, se okoli najrevnejših zateza. Ali še počasneje od virusa popušča tudi patentno pravo?
Anne Moore meni, da širjenje proizvodnje cepiv ovirajo predvsem drugi dejavniki: "Prenos postopka izdelave cepiv v nov obrat je neverjetno zapleten in običajno traja veliko časa, včasih tudi leta); potrebno je ogromno strokovnega znanja in usposabljanja. Opazimo napake, tudi ko se postopek prenaša na strokovne CDMO-je ... objekt ne more kar čez noč začeti s cepljenjem. Poleg tega trenutno obstajajo velike omejitve pri dobavi vseh materialov."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
