Danes, ko delavec vloži tožbo za zaščito svojih pravic, mora dokazati ne le, da je do tega upravičen, ampak tudi, da je bil zakon kršen, je odvetnica prepričana, da se je sistem obrnil proti delavcem. "Delodajalec bi moral biti tisti, ki dokazuje, da so razlogi za odpoved zaposlitve delavcu zares obstajali," opozori, da se pozablja na delovnopravno načelo o tem, da zakon ščiti šibkejšo stranko.
Kaj pomeni odpoved iz krivdnega in kaj iz poslovnega razloga?
"Če je delavec odpuščen iz poslovnega razloga, bo šel na zavod za zaposlovanje, kjer bo upravičen do nadomestila za brezposelnost. Če pa je dobil odpoved iz krivdnega razloga, ne dobi nič. Morda bo kasneje sodišče potrdilo, da je bil nezakonito odpuščen, a to nikogar ne zanima. Iz česa naj si tako odpuščeni delavec plača odvetnika? Od kje naj vzame denar, če ostane brez vsakega dohodka? Brez zdravstvenega zavarovanja ..."
Le eden od več deset odpuščenih novinarjev in novinark Dela je vztrajal pri tožbi in na koncu uspel, da je sodišče potrdilo, da je delodajalec odpuščal nezakonito ob sklicevanju na poslovne razloge. Vi opozarjate na zlorabe krivdne odpovedi?
"Moje izkušnje so, da so poslovni razlogi praviloma fiktivni razlogi. Gre za zavajanje tako delavca kot sodišča. A vendar mora to dokazati delavec, ne delodajalec. In to je težko. Po prejšnji delovnopravni zakonodaji je veljalo, da delodajalec leto dni ne sme zaposliti nikogar na delovno mesto, s katerega je odpustil delavca iz poslovnega razloga. Sedaj te varovalke ni več. Sprejemljivo je postalo, da delodajalec že v dveh ali treh mesecih zaposli novega delavca na isto delovno mesto. Hkrati je sedanji zakon olajšal odpuščanje iz krivdnega razloga. Šlo naj bi za posledico kršitev pogodbe o zaposlitvi – a če bi vedeli, kakšne vse pogodbe o zaposlitvi sem videla ... Marsikdaj imajo tako vsebino, da bi morale v celoti obveljati za nezakonite. Delodajalci vanje pišejo, da morajo biti delavci lojalni in nekonfliktni. Tako lahko bolj ali manj karkoli navedejo kot razlog za odpoved iz krivdnega razloga. Po prvem opozorilu velja eno leto, da lahko delavec dobi krivdno odpoved, kakor hitro delodajalec zatrdi, da je delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz internih aktov. Tako je to sedaj."
Slišimo, da delavci vedo, kaj podpisujejo, in so pač sami krivi in odgovorni za to, kar so podpisali.
"Oh, lepo vas prosim. Ko delavce spoznate, vidite, da večina nima ne zadostne izobrazbe ne razumevanja za tako trditev. Kateri delavec bo imel denar in čas, da bo šel do odvetnika in ga plačal, da preveri vsebino pogodbe o zaposlitvi, ki mu jo ponujajo? Delavec se praviloma nima možnosti pogajati, naj se ti in ti členi iz pogodbe spremenijo ali umaknejo. Sploh če govorimo o proizvodnih delavcih. Sodobnih sužnjih. Ki poslušajo, da so lahko srečni, da so sploh dobili službo in pogodbo v podpis."
Zakaj v to privolijo sindikati?
"Sindikati so mnogi podkupljeni. V podjetjih je moderno, da imajo več sindikatov. Nekaj jih deluje skladno z željami delodajalca. Sindikati, ki res stojijo za delavci, organizirajo stavke in delavcem pomagajo, so redki."
Čigava je odgovornost zagotavljanja pravne države? Morajo delavci vlagati tožbe in posamično zahtevati dostojne pogoje za delo?
"To niti ni možno – delavec ne more tožiti zaradi nezakonitosti in nedostojnosti pogodbe o zaposlitvi. Tožbo vržejo s sodišča v dveh minutah. Meni se, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena, ko jo je delavec podpisal. To, da jo je podpisal pod psihičnim in finančnim pritiskom, se ne upošteva niti ne presoja. Lahko pa bi spremenili zakonodajo. A ta se v zadnjem času spreminja zgolj na škodo delavcev."
Se po vaših izkušnjah delavci vendarle pogosteje odločajo za tožbe?
"Ne. Prestrašeni so. Bojijo se izpostaviti, da ne bi bili šikanirani. Delodajalci denimo zahtevajo argumentacijo in dokumentacijo, zakaj je šel delavec na bolniški dopust - zakaj je izkoristil svojo zakonsko pravico. Dogajajo se stvari, ki presegajo vsako mejo dovoljenega. Delodajalci kaznujejo delavce, ki so pripravljeni kaj reči na glas. Prestavitvijo jih na drugo delovno mesto, kar jim omogočajo novodobne pogodbe o zaposlitvi, ki jih sodišča tolerirajo. Ni več treba, da ima delovno mesto svoj opis del in nalog, da delavec ve, na katerem stroju dela kaj za kakšno plačilo. Plačajo jim minimalno plačo in jih prestavljajo na delovna mesta z nalogami, ki bi zahtevala višjo izobrazbo. To je lahko pomemben del tožbe v primerih nezakonitih odpovedi iz fiktivnih poslovnih razlogov in sodišča bi morala iti globlje – postaviti izvedenca, koliko znanja in strokovnosti je dejansko potrebno za določena delovna mesta in kakšna bi bila primerna sistemizacija. Delodajalci želijo le eno: dobiti čim več za čim manj."
Bojijo se izpostaviti, da ne bi bili šikanirani
