Dežela, v katero se nikoli ne pride

Evo, ni dovolj, da so se spridili božični prazniki, spridilo se je še vreme, ki streže s pomladanskimi temperaturami, namesto da bi brusilo ledene zobe, in kaže takšno nedecembrsko nagnjenje tudi čez praznike in še dlje. A še pomnim, da nas je prav Andrej Velkavrh v svoji kolumni okrcal zaradi ultimativne delitve na lepo in grdo vreme. Ker se takoj postavi vprašanje, kakšna sta lepo vreme in grdo vreme. Kot pri "pridnih" otrocih, na primer. "Najbrž si vsak po svoje predstavlja pridnega otroka. In tako je tudi pri vremenu."
Kako pa je z božičnimi prazniki? Še dve generaciji se nista obrnili, pa smo prišli od razrednega ignoriranja božiča preko božične evforije do božične depresije. Še malo, pa bo število receptov, kako premagati praznično depresijo, preseglo število objavljenih receptov za božične piškote. Strokovnjaki dušne stroke nas sicer mirijo, da gre za kratkotrajno duševno stanje, tako imenovana nevrotično-situacijska depresivna občutja, ko postanemo rahlo napadalni, konstantno panični in celo malo nori, a če bomo mediji dovolj vztrajni, jih utegnejo kmalu prekvalificirati v posebno psihiatrično diagnozo.
Dolga desetletja se je božič ohranjal v najbolj žlahtnem smislu kot praznik miru in dobrote v intimi krščanske družine in brez pogubnih vplivov potrošništva, ker ga je tedanja nedemokratična oblast podobno kot veliko noč umaknila iz javnosti. Pa ne s tem plemenitim namenom, seveda. Stari ljudje namreč pomnijo ovaduhe pred cerkvami, ki so še v sedemdesetih letih oprezali, kdo se je "spozabil" in zavil k polnočnici. Bi zdaj - ko nam praznike narekujejo trgovski centri - nujno potrebovali nekaj nedemokracije? Ker glejte, kam nas je spravila demokracija.
Ne, seveda ne. Ker samo v demokraciji je lahko Frederic Beigbeder, nekdanji sloviti oglaševalec, v avtobiografskem romanu, ki razkriva zakulisje oglaševalskega posla, zapisal: "Sem oglaševalec: ja, onesnažujem ta svet. Sem tip, ki vam prodaja sranje. Ki vas sili, da sanjate o rečeh, ki jih nikoli ne boste imeli. Vedno modro nebo, nikoli grde bejbe, popolna sreča, retuširana s photoshopom. Spucane slike, trendy muzika. Ko boste toliko našparali, da vam bo le ratalo vplačati avto vaših sanj, ki sem ga posnel v zadnji kampanji, bom vmes poskrbel, da ta že zdavnaj ne bo več moderen. Tri korake sem pred vami in vedno poskrbim, da ste ravno prav frustrirani. Glamur je dežela, v katero se nikoli ne pride. Fiksam vas z novostmi - prednost novosti pa je ta, da nikoli ne ostane nova. Vedno je nekje ena novost, ki postara prejšnjo. Moje poslanstvo je, da se vam cedijo sline. V mojem poklicu si nihče ne želi vaše sreče, saj srečni ljudje ne trošijo. Vaše trpljenje je tisto, kar poganja posel ... Preživljam se tako, da vam lažem, in za to me mastno plačujejo."