/ PETEK, 12. APRIL
Dopoldne potekajo usklajevanja z upravo šole in profesorji. Lepo je sodelovati v kolektivu, ki deluje profesionalno. Na sestanku aktiva ravnateljev mariborskih srednjih šol se pogovarjamo o pravu in zavarovanju ter ponujeni priložnosti za dijake, da v novi jesenski shemi soustvarjajo radijski in televizijski regionalni program nacionalke. Potrdi se dobro sodelovanje med šolami, šola gostiteljica (KGB Maribor) se predstavi z nastopom mlade violinistke Petre.
Večer prav tako zaključim s poslušanjem mladih glasbenikov, ki jih z velikim entuziazmom in posebnim pedagoškim žarom vodi Majda. Zara je v nastopu suverena, z ženo sva ponosna.
/ SOBOTA, 13. APRIL
Zgodaj zjutraj se odpeljemo s skupino dijakov naše gledališke šole v Zagreb, pred nami je let v Montreal preko Istanbula. Zaradi selitve letališča smo se na pot odpravili dan prej, kot je bilo sprva načrtovano. Novo letališče je res ogromno, lepo urejeno, a še z gradbiščem v podpornem infrastrukturnem delu. Nameščeni smo v centru mesta, z zanimanjem opravimo oglede in izkoristimo v enem dnevu veliko prevoznih sredstev (avion, avtobus, tramvaj, metro, ladja), obiščemo še azijski del velemesta z željo, da v 24 urah izpolnimo transverzalo treh kontinentov. Saša tačas doma praznuje, čestitam.
/ NEDELJA, 14. APRIL
Let nam tik pred odhodom prestavijo za tri ure. Turki so mojstri prodaje, letališče je pravi bazar, vsa logistika potnikov teče mimo prodajaln. Pogrešamo Wi-Fi omrežje. V mislih sem z Melitinimi starši, ki praznujejo pomemben jubilej. Z dijaki pa se pogovarjamo o hobijih, družinah in o maturi, saj jih večina obiskuje četrti letnik. Aljoša je dijak III. gimnazije Maribor, Veronika in Jakob sta dijaka Škofijske gimnazije AMS Maribor, ostali so s Prve. Gledališka šola povezuje, pozna se skrbno vodenje kolegice Tjaše. Let traja deset ur, vmes pogledam film Sam v Berlinu o uporu posameznika proti nacizmu ter preberem knjigo I. Schmidta o mladostnikovem iskanju identitete, trideset spisov s komentarji kliničnega psihologa. Po pristanku nas prijazno sprejmejo organizatorji mednarodnega gledališkega festivala in popeljejo do družin gostiteljic. Ker je imel dan 30 ur, hitro zaspim, a se zaradi časovnega zamika tudi zgodaj zbudim.
/ PONEDELJEK, 15. APRIL
Ob reki sv. Lovrenca je na velikem otoku mesto Saleberry de Valleyfield, ki je uspešno prešlo iz industrijskega miljeja (tekstil, papirništvo) v postindustrijsko obdobje. Ime mesta je kompromis med angleško in francosko identiteto, čeprav je francoščina v provinci Quebec dominantna, povezava s Francijo pa izjemno močna. Zato jih toliko bolj pretrese novica o požaru v cerkvi Notre Dame v Parizu. Gledališki festival je v soorganizaciji šole in mestnega gledališča, ki je umeščeno v šolsko poslopje, podobno tudi mestna knjižnica. Ob šoli so urejeni športni tereni s pokritim bazenom. Kanadski šolski sistem je po reformi v devetdesetih napredoval v kakovosti. Za razvoj skrbijo province in predpisujejo le do 80 odstotkov kurikuluma, šole združujejo v šolske uprave. Urnik ni determiniran z zvonjenjem, veliko je individualnega dela, projektnih dejavnosti in sodelovanja. Medpredmetnost in integracija sta že v podstati delovanja šol. Naša igralska skupina se spoznava s prostorom, gostitelji in drugimi udeleženci festivala. Zvečer si ogledamo uvodno festivalsko predstavo, priložnost dobijo domačini, gledališka skupina odraslih, ki se z gledališčem ukvarja terapevtsko za premagovanje primanjkljajev v razvoju. Ganejo nas z žarom in pozitivno energijo. Na daljavo z županom občine Ribica na Pohorju, tiskarjem in lektorico usklajujemo izdajo knjige, ki jo soustvarja ekipa strokovnjakov in prijateljev Ribnice. Čez en mesec bo ob občinskem prazniku njena predstavitev. S profesorico likovne umetnosti izmenjava nekaj informacij o pripravi razstave likovnih del dijakinje Ane Marije v mladinskem razstavišču Avla. Letošnji nabor razstavljavcev je bogat in raznolik.
/ TOREK, 16. APRIL
Iz Maribora razveseljive novice. Šolski utrip po poročanju pomočnice ravnatelja in tajnice teče brez težav, sem hvaležen za pomoč. Dijaki so včeraj profesorjem predstavili udeležbo na raziskovalnem taboru v Petnici v Srbiji. V sklopu Eko šole so izvedli aktivnosti v sodelovanju z Umanotero. Knjižničarka sporoča, da so bili organizatorji včerajšnje okrogle mize v naši šolski knjižnici Društvo bibliotekarjev Maribor in Spominjanja zadovoljni z izvedbo. O branju kot prostoru svobode se je z gosti pogovarjala mag. M. Potrata. O branju se veliko pogovarjamo tudi z dijaki v Kanadi. Letošnji maturitetni sklop Francoski testament in Angel pozabe pred njih postavlja premislek o nacionalni identiteti v prepletu družinskih zgodb. Prejšnji teden smo v šoli gostili avtorja Francoskega testamenta, pisatelja Andreia Makina, člana francoske akademije. Na vprašanje, katera zgodba je vredna zapisa v knjigi, je odgovoril z mislijo, da je dobra knjiga tista, ki nas spremeni, se nas dotakne. Na festivalu imajo naši igralci vaje za skupno predstavo z ameriškim gledališčem Core Theater iz Virginije. Izjemna priložnost, ki jo ponuja festivalsko dogajanje. Mentorica in vodja gledališke šole izmenjujeta izkušnje z drugimi gledališči in ideje vključita v pripravo naslednje sezone. Jana in Tjaša sta tandem, ki zna usmerjati in motivirati. Z dijaki Domnom, Renejem in Žigo (režiser in tehnika) izkoristimo dan za promocijo naše predstave. V Montrealu obiščemo judovski kulturni center, v gledališču, muzeju holokavsta ter v knjižnici predstavimo našo predstavo Maus, narejeno po stripu Arta Spiegelmana, in jih povabimo k ogledu. Obiščemo slovensko župnijo sv. Vladimirja in tudi njim predamo povabilo. Nato raziščemo Montreal, da pripravimo itinerar za jutrišnjo ekskurzijo. Opazimo, da je to mesto dveh obrazov, tradicionalne kanadske arhitekture in sodobnega svetovljanskega izgleda. Občudujemo izjemno disciplino v prometu, pogrešamo evropske znamke avtomobilov. Prehodimo 21 kilometrov, vrnemo se zvečer, ko se nam pridruži še preostali del skupine po ogledu domače skupine improvizatorjev. Udeležimo se karaok – v teh krajih očitno zelo popularnega preživljanja prostega časa. Sliši se slovenska pesem.
/ SREDA, 17. APRIL
Današnji Večer prinaša novico o uvrstitvi predstave Maus na slovenski festival Transgeneracije, skupina se razveseli objavljene fotografije. Z lokalnim avtobusom se odpeljemo v uro in pol oddaljeni Montreal. Reka in njeni rokavi z vseh strani, ogromna hidroelektrarna, pritok Ottawe. Izkoristimo dobro metro povezavo, da prečimo 1,7 milijona veliko mesto, in ogled začnemo v olimpijskem kompleksu iz časa poletnih OI 1976. Vzpnemo se na najvišji poševni stolp na svetu, ki s 165 metri višine omogoča pogled na mesto in širno ravnino. Nadaljujemo v novem delu mesta in se pomikamo v stari del. V parkih se veliko ljudi predaja sončnim žarkom prvega toplega spomladanskega dne. Še včeraj je bilo mesto kot izumrlo, pihalo je in rosilo. Zvečer ujamemo dve festivalski predstavi. Prva nas nagovarja s tematiko medgeneracijskih razlik, predvsem (ne)razumevanja odraslih sveta odraščanja mladih. Igrajo jo domači dijaki, publika je njihova in utripa z igralci na odru. Sledi eksperimentalno gledališče s poudarkom na govorjeni besedi, predvsem njenem prenosu do gledalcev, ki smo z obrnjeno perspektivo, umestitvijo publike na oder, postavljeni v duhovni svet igralke, ki jo zgolj slutimo nekje med nami.
/ ČETRTEK, 18. APRIL
Tiskar je v predogled poslal pripravljen letopis šole – letno knjigo v veliki meri pripravijo dijaki in je pregled dela šole ter dokument generacije, ki se poslavlja. Ponosen sem na zapisano in mladim želim vse dobro na karierni poti. Na festivalu pa naš večer. Ob že omenjenih dijakih igrajo še Kaja, Nika, Blažka in Davorin. Predstava je zelo dinamična, umeščena v gibalno gledališče, kjer so igralci mojstri mimike in govorice telesa. Zgodba je pretresljiva, o judovski družini na prepihu druge svetovne vojne. Sporočilnost predstave pa izjemno močna, primerna tudi za čas po vojni … današnji čas, kot svarilo v prihodnje. Publika je ganjena, ekipa si zasluži pohvalo, v imenu naše veleposlanice v Kanadi jo mladim izreče tudi njen namestnik, Mariborčan Tomaž Matjašec. Hvala za priložnost, da jim lahko čestitam z objavo tega dnevnika tudi jaz. Igralci so v mislih že pri jutrišnji predstavi, mednarodni koprodukciji. Sledi ogled alžirskega in belgijskega gledališča.
