/ PETEK, 17. APRIL
Imam srečo. Imam vrt in stanujem v neposredni bližini taborske tržnice. Kar ne zraste na vrtu, kupim tam. Pridelano lokalno in neposredno pri pridelovalcu. Da se popravim - običajno sestavim seznam, po nakupih pa se odpravi mož, ki poskrbi tudi za vsa "groba" dela na vrtu, sama se potem umetniško izživljam na pripravljenih gredicah.
Odpravim se v službo, v Dom ustvarjalnosti mladih, v katerem tako zelo pogrešamo življenje, ki se sicer odvija v njem. Ob petkih se sestaja delovna skupina, pregledamo, kaj smo naredili kljub omejitvam in kakšni so načrti za prihodnji teden.
Najprej nas sodelavka razveseli z dobro novico. Danes je bil uspešno izpeljan zadnji zagovor raziskovalne naloge iz programa Mladi za napredek Maribora. Pisali so jih učenci in dijaki mariborskih šol in oddali so 203 naloge. Zagovore so prekinili ukrepi zaradi epidemije. Tako je prvič v zgodovini programa zadnjih 13 zagovorov potekalo preko videopovezave.
Kljub pozitivni naravnanosti vseh sodelavk in sodelavcev in trudu, da nekatere dejavnosti prenašamo na splet, pa nas skrbijo odgovori na mnoga vprašanja. Ali bomo poleti spet lahko odpeljali 1500 otrok na letovanje v naša domova v Poreču in na Pohorje? Ali bomo ponovno našteli 6800 obiskov otrok v počitniškem programu Doma ustvarjalnosti mladih? Ali bomo izpeljali regijski in nacionalni Otroški parlament? Kdaj bodo mladi lahko spet izmenjali svoja oblačila na Cunjamiju - izmenjevalnici oblačil?
Ob prihodu domov me objameta češnji, ki sta v polnem razcvetu. Počutim se, kot da sem sredi senzoričnih delavnic, ki jih tako rada izvajam v ZPM-jevem Domu Miloša Zidanška na Pohorju. Omamno diši. Oko si odpočije na snežni belini cvetov, skozi katere topli sončni žarki božajo kožo. Brenčanje neumornih divjih čebelic pomiri še tako nemirno dušo.
/ SOBOTA, 18. APRIL
Sedim pod češnjo in razmišljam.
Načrtujem obisk vnukinj. Strašansko pogrešamo cartanje. Predolgo se nismo videli. Spekla bom pecivo in tako vsaj malo potešila željo po razvajanju otrok in seveda njunih staršev. K sreči nas ločuje le kratek sprehod, zato vem, da me nihče ne bo vprašal, kam sem namenjena, bi pa imela odgovor. Z vnukinjama grem igrat golf! Igrišče še ni pripravljeno, vendar to ni problem. V travi bomo skopale majhno luknjo, psički pred nosom ukradle (to je menda trenutno zelo cenjena sposobnost) žogico, iz kuhinje odnesle kuhalnico in igranje golfa se lahko začne.
Zalotim se, da me prešine občutek nestrpnosti. Nekateri imajo čas in denar, da igrajo golf, prostovoljke in prostovoljci Društva prijateljev mladine Maribor in mnogih drugih humanitarnih organizacij pa se trudijo z zbiranjem in razdeljevanjem hrane družinam, ki nimajo s čim napolniti krožnikov in je njihovim otrokom bilo kosilo v šoli edini topel obrok.
Na svetu vsak dan umre na tisoče otrok zaradi lakote. Samo to ni kužna bolezen in nas ne ogroža, pa ta statistika nima vsak dan prostora v dnevnoinformativnih oddajah.
/ NEDELJA, 19. APRIL
Veselim se obiska mlajšega sina in njegovega dekleta. Po dolgem času spet skupno kosilo - seveda pod češnjo.
V teh tednih sem še posebej ponosna na sinova in njuni partnerici. Kuhajo, pečejo kruh, urejajo vrt. Pošteno delo je vrednota.
Preostanek dneva je namenjen ustvarjanju. Šivam za vnukinji. Ko mlajšo (tri leta) vprašam, kaj naj ji zašijem, je odgovor vedno znova "kiklico", starejša pa ima že bolj izdelane predstavo in želje.
Sprehodim se do vrta po solato.
Dvorišče je tako prazno brez naših punc. Popoldne pa presenečenje! Objem, ki smo ga tako dolgo čakali. Z mojo mamo seveda ne moreva skriti solzic sreče, dedi pa ima naenkrat zelo nujen opravek na vrtu.
Sledi obhod vseh kotičkov na dvorišču, vrtu in v hiši, preizkus tobogana.
Na začetku karantene je bil moj cilj jasen: pospraviti svojo delavnico za šivanje in ustvarjanje. Zdaj teče šesti teden in vnukinja me je danes postavila na realna tla z izjavo: "Babi, ti ves čas govoriš, kako pospravljaš delavnico, meni pa se zdi, da jo vedno bolj razmetavaš." Bo že držalo, če to pove otrok, ki bo končal prvi razred kar preko spleta.
/ PONEDELJEK, 20. APRIL
Vseživljenjsko učenje. Kako resnično. Naučiti se moram vzpostaviti videokonferenco z več udeleženci. Prostovoljci - svetovalci na TOM-u, Telefonu za otroke in mladostnike, še niso imeli mesečne supervizije. Dežurajo vsak dan in problemi otrok in mladostnikov, ki pokličejo, so vedno težji. Ugotavljamo, da se povečuje število klicev zaradi nasilja v družini. Stiske družin, kjer so ostali brez prihodkov, so vse večje, nesreča se prevečkrat utaplja v alkoholu, pogosta posledica je nasilje, največkrat nad družinskimi člani. Lahko je določiti: OSTATI MORATE DOMA! Kaj pa tisti, ki nimajo varnega doma, družinskega okolja, ki bi bilo razumevajoče, spodbudno in ljubeče?
Opažamo pa, da je manj tistih klicev, ko se energije in hormonske zmede polni najstniki dobijo po šoli in se jim zdi "super", da bi se lahko pozabavali s svetovalko ali svetovalcem. Anonimnost in zavetje skupine jim daje moč in pogum. Takrat seveda ne pomislijo, da zasedejo linijo nekomu, ki nujno potrebuje pogovor. So se pa morda zdaj spomnili, da jih na drugi strani "žice" med 12. in 20. uro čaka nekdo, ki se je pripravljen z njimi pogovarjati, ko jim je hudo, ne vedo, kako naprej, jim je dolgčas ali so osamljeni.
In tako je že 30 let!
/ TOREK, 21. APRIL
Tudi Otroški parlament poteka že tridesetič. Že 6. aprila bi morali mladi razpravljati na nacionalnem zasedanju. Tema, ki so si jo lani izbrali, je Moja poklicna prihodnost. Od oktobra so že razpravljali na šolah. Želeli so povedati svoja mnenja, predloge, ideje in tudi kaj pričakujejo od nas odraslih, od odločevalcev. Pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije so mladim to omogočili in v aprilu lahko razpravljajo s pomočjo spletne aplikacije. In kaj so že zapisali? Skrbi jih prihodnost. Želijo pridobiti več praktičnega znanja. Zanimajo jih zeleni poklici. Mnenja so, da roboti lahko opravljajo različne poklice, ne morejo pa nadomestiti medosebnih odnosov. Ugotavljajo, da jih ne naučimo ceniti poklicev, kot so čistilka, smetar ...
Ni dovolj, da jim prisluhnemo, treba jih je tudi slišati in upoštevati.
Tudi ustvarjanje smo iz Doma ustvarjalnosti prenesli na splet. Predstavljamo ideje za ustvarjanje z materiali, ki so dostopni vsem, jih najdemo v naravi ali pa uporabimo stvari, ki bi jih zavrgli. Ponovna uporaba je tudi sicer eno osnovnih vodil pri izboru idej za izdelke v delavnicah. V delavnicah želimo razvijati ustvarjalno razmišljanje in vzgajati v smeri spoštovanja narave, sebe in drugih ter sprejemanja različnosti.
/ SREDA, 22. APRIL
Danes praznujemo dan Zemlje in to že petdesetič!
Namesto prireditve na Trgu svobode začenjamo pri ZPM Maribor akcijo šivanja vrečk za večkratno uporabo za nakupovanje sadje in zelenjave - to je vrečka Srečka. Želimo opozoriti na najmanj dva problema, ki ju povzročamo okolju, ter prispevati k zmanjšanju količine plastike za enkratno uporabo in odpadnega tekstila. Vse, ki jim je mar za okolje, vabimo, da zašijejo čim več vrečk Srečk. Pri tem je treba uporabiti čiste tekstilne ostanke, odslužena oblačila, zavese ... Posnet video z navodili ter več informacij o poteku akcije smo objavili na naši spletni strani in seveda FB-profilu. Ko se bomo lahko spet družili, bomo izdelke razdelili kupcem na tržnici na Trgu svobode.
Verjetno tudi majske izmenjevalnice oblačil ne bomo mogli izpeljati, odpadle bodo prireditve ob 5. juniju, mednarodnem dnevu okolja, vendar bomo nadaljevali dejavnosti, s katerimi želimo opozoriti na pomen varovanja okolja, in jih začasno "preselili" na splet.
Se pa je, če pogledamo globalno, izboljšala kakovost zraka.
Zelo pomenljivo: ko virus ljudem povzroči oteženo dihanje, narava lažje zadiha.
/ ČETRTEK, 23. APRIL
In kaj potem?
Dvorišče je belo. Nežni listki cvetov češnje se na svoji poti od drevesa do tal prepustijo lahnemu vetriču. Na pecljih ostajajo majhne zelene bunkice, ki bodo rasle, menjavale barvo, dokler ne bodo temno rdeče, sočne in sladke.
Narava se ne ustavi.
Kdaj, če ne zdaj, je pravi čas, da razmislimo o jutri. Živeti bolj skromno in ne pozabiti na solidarnost. Kupovati samo to, kar res potrebujemo. Jesti lokalno pridelano hrano. Nositi oblačila in obutev slovenskih proizvajalcev. Si izmenjavati dobrine. Varčevati z vodo, energijo. Zmanjšati količino odpadkov in zavržene hrane …
Odločitev je naša.
Planetu Zemlja je vseeno, kaj počnemo ljudje, vprašanje je samo, ali je prihodnost z nami ali brez nas.
