/ PETEK, 25. MAREC
Zadnji dan prvega delovnega tedna po pomladnih počitnicah, ki sem jih preživela v Sloveniji. Še malo sem v duhu v Sloveniji, fizično pa na Češkem. Moram se kmalu vrniti.
Od tega tedna na Češkem ni več zaščitnih mask v šolah. Konec kontroliranja otrok, ali imajo masko na obrazu. Danes me je čakala geografija v šestem razredu. Za svoje otroke sem pripravila zanimive informacije o različnih jezikih. Zdaj delamo prebivalstvo sveta in rekla sem si, da bi bilo fajn, če bi moji dijaki vedeli tudi nekaj malega o slovanskih jezikih. Slovanski jezik je tudi slovenščina, jezik, ki ga imam zelo rada, a ga na Češkem govorim zelo redko (zato potem včasih malo težje govorim slovensko brez napak, ko sem v Sloveniji). Svojim dijakom sem pokazala tri slovenske besede, ki so na prvi pogled enake kot češke, pomenijo pa nekaj čisto drugega. Prva beseda je bila otrok. Za Slovence čisto navadna beseda, v češčini pa je otrok suženj. Druga beseda je bila obraz. Obraz je v češčini slika. Tretja beseda je bila kruh. Kruh je v češčini krog. Takšnih besed imata slovenščina in češčina več, in ko se Čeh uči slovenščino, je včasih zelo zabavno. Slovenščino sem začela študirati v jeseni 2009. To je že kar dolgo in skoraj ne morem verjeti, da je kdaj bil čas, ko nisem znala govoriti slovensko. Do danes mi je ostalo v glavi, da je bila prva slovenska beseda, ki sem se je naučila, beseda otrok.
/ SOBOTA, 26. MAREC
Eden redkih dnevov, ko imam čas za aktivnost, ki mi pomaga izboljševati mojo slovenščino - prevajanje slovenskih tekstov v češčino. Po delčkih se trudim počasi prevajati zgodovinski roman Beli panter, ki ga je napisal slovenski predsednik vlade Janez Janša. Zakaj ta knjiga? V tem ni nič kontroverznega. Pred časom sem prebrala knjigo, ki jo je napisal Andrej Babiš. Andrej Babiš je bivši predsednik češke vlade in leta 2017 je napisal knjigo, o kateri se je pri nas na Češkem veliko in zelo negativno govorilo. To me je zelo zanimalo in sem jo prebrala, da vidim, ali je res tako slaba ali pa ni tako katastrofično delo. Vedno hočem imeti lastno mnenje. Ko sem Babiševo knjigo prebrala, pa sem si rekla, da bi bilo fajn bolje spoznati tudi roman, ki ga je Janez Janša napisal leta 2014. Za to knjigo sem že dolgo vedela in zelo me je zanimala. Krajši del Janševe knjige sem prebrala, ko sem lani po dolgem času obiskala Slovenijo. Ko sem videla tekst, sem dobila idejo. Poskušala jo bom po delčkih in počasi prevesti v češčino, ker sem si vedno želela prevajati kakšno slovensko knjigo, ki je malo v zvezi z zgodovino in za profesionalne prevajalce ni tako zelo zanimiva. Moram povedati, da to res izboljšuje mojo slovenščino, ker se tako učim novih slovenskih besed, in to me zelo veseli.
/ NEDELJA, 27. MAREC
Po krajšem času spet tekaška nedelja zame. Tek je moja velika ljubezen, tečem že od leta 2016. Doma na Češkem imam veliko priljubljenih prog za tek. Ko sem v Ljubljani, vedno tečem v Tivoliju, rada imam tudi tek na Ljubljanski grad. Priporočam jutranji tek na Ljubljanski grad - po takšnem teku sem polna energije za ves dan.
Za danes sem izbrala malo daljši tek - malo več kot enajst kilometrov. Že čez mesec me čaka moj prvi polmaraton letos, zato moram trenirati. Zelo zanimivo, da bo to na isti dan, ko so v Sloveniji volitve v državni zbor - 24. aprila. Preteči polmaraton ni tako zelo težko, kot je videti na prvi pogled. Ko človek trenira, to ni velik problem. Tek je zame tudi aktivnost, s katero si čistim glavo. Ko dan ni dober, je najbolje vzeti tekaške čevlje in iti na tek. Vseeno, kako dolg bo tek, pomembno je, da je na koncu moje razpoloženje boljše in se spet počutim zelo dobro. Zame tek ni samo navaden tek. Tek je tudi spomin na mojega očeta, ki je bil velik tekač maratonov in polmaratonov. Zaradi njega sem začela s tekom in vem, da ga je to zelo veselilo. O vsakem teku sva se pogovarjala in upala sem, da bova nekega dne tekla skupaj. Oče je tekel vedno, v vsakem vremenu. Deževalo je - in je tekel. Padal je sneg - in je tekel. Mrzlo je bilo - in je tekel. Vroče je bilo - in je tekel. Imel je neverjetno tekaško disciplino. Moj očka bo za vedno moj veliki tekaški vzornik. Želel si je teči maraton ali polmaraton v Ljubljani, ampak zaradi hude bolezni je pred tremi leti odšel gor. Zdaj tečem tudi zanj in upam, da bom nekega dne v Ljubljani tekla polmaraton.
/ PONEDELJEK, 28. MAREC
Zelo slabo sem spala in se zbudila z ostro bolečino v glavi. Zadnji mesec zelo slabo spim in jutra niso preveč lepa. Upam, da se to izboljša. Danes je začetek delovnega tedna in pred menoj so novi izzivi. Od začetka ruske agresije na Ukrajino je na Češko prišlo veliko ukrajinskih beguncev - zdaj jih je skoraj 300 tisoč. Tudi v Karlovih Varih, kjer živim, jih je veliko. Veliko Čehov se trudi pomagati, ker Ukrajinci niso imeli izbire in so zaradi vojne morali oditi iz svoje države. Moram reči, da si tega ne znam predstavljati, čeprav mi ne bi bilo težko živeti v Sloveniji. Ampak to bi bila moja izbira. Ukrajinci so hoteli samo normalno živeti v državi, kjer so bili rojeni in živeli vse življenje. Zdaj ne morejo, ker jim na glave padajo rakete in je ostati tam v številnih mestih zelo nevarno. Velik del ukrajinskih beguncev so otroci in morajo hoditi v šolo. Naša šola sprejema mlade Ukrajince in tudi jaz jih učim. Nikoli ne vem, koliko novih obrazov bom naslednji dan videla pri svojem pouku. Vsak dan je drugače. To je velik izziv za vse učitelje. Po letih s covidom je to naslednji velik izziv. Po mojem je biti učitelj zelo odgovorno delo. Učiti sem začela v tem šolskem letu, premišljevala o tem pa sem že dolgo. Všeč mi je bila ideja, da bom svoje znanje posredovala naprej, v tem vidim resnični smisel. Danes je tudi praznik vseh učiteljev - letos ga praznujem prvič in upam, da ne zadnjič. Svojo službo imam zelo rada, čeprav je včasih zelo težko. Poučevanje otrok mi je zelo všeč, ker je ta poklic zelo potreben in pomemben. Praznik vseh učiteljev sem praznovala s svojimi kolegi in bilo je zelo prijetno. Dobra ekipa smo. Ko potrebuješ pomoč, se vedno najde kdo, ki bo pomagal.
/ TOREK, 29. MAREC
Danes je bil lep dan, ker je bilo res lepo vreme. Skoraj kot na začetku poletja. Takšno vreme vedno zbistri moje misli. Včeraj je bilo v Sloveniji prvo predvolilno soočenje. Ko so predvolilna soočenja na Češkem, jih vedno gledam. Politika me je vedno zelo zanimala in že dolga leta berem različne češke preiskovalne medije. V zadnjih letih me zanima tudi politika v Sloveniji. Vsak dan berem različne slovenske medije, ki so online - hočem vedeti, kaj se v Sloveniji dogaja in kaj je novega. Kmalu bodo volitve v državni zbor in to spremljam. Berem programe strank, ki imajo možnost priti v državni zbor. Zanimivo je gledati predvolilno Slovenijo in poslušati predsednike strank, ki kandidirajo. Mi smo bili v isti situaciji lani, volitve na Češkem so bile v oktobru in Čehi so po letih poslali Andreja Babiša v opozicijo. Ko vidim skupaj Luko Mesca, Tanjo Fajon, Alenko Bratušek in Marjana Šarca, je kakor da vidim češko opozicijo proti Babišu. Čeprav na Češkem smo imeli koalicijo iz desnih strank, v Sloveniji pa je koalicija KUL leva. Dolgo sem mislila, da kratica KUL pomeni, da hočejo te stranke vrniti KULturo v politiko. Kasneje sem izvedela, da kratica KUL pomeni Koalicijo ustavnega loka. Veselim se naslednjega predvolilnega soočenja in upam, da bo tam tudi Janez Janša, ker je pomembno, da predsednik vlade osebno obišče kakšno soočenje.
/ SREDA, 30. MAREC
Imam lastno majhno slovensko knjižnico, ker si vedno, ko sem v Sloveniji, kupim kakšno novo knjigo v moji priljubljeni knjigarni v Ljubljani, kjer dela moj veliki prijatelj Blaž. Doma imam tudi knjige o Sloveniji v češčini in tudi češke prevode slovenskih avtorjev. Po dolgem času sem danes vzela v roke knjigo, s katero je povezan zanimiv spomin iz Ljubljane. To je knjiga o zgodovini Slovenije, ki je bila izdana na Češkem. Ko sem leta 2013 bila kot tuja študentka prek Ceepusa na Univerzi v Ljubljani, sem jo imela s seboj v Sloveniji. Enkrat sem si jo vzela na predavanje pri Vasku Simonitiju. Ko se je predavanje končalo, je gospod Simoniti videl knjigo in me je vprašal, ali je to zgodovina Slovenije ali Slovaške. Odgovorila sem, da je to seveda slovenska zgodovina. Listal je knjigo, potem pa se je začel smejati: "Tukaj me je nekdo citiral." Knjigo mi je vrnil, ko pa sem bila čez veliko noč na Češkem, sem kupila izvod in na koncu semestra Simonitiju to knjigo dala kot darilo, zato ima danes minister za kulturo češko zgodovinarsko knjigo o Sloveniji. Samo upam, da jo še ima. Nisem spoznala Vaska Simonitija kot politika, temveč samo kot zgodovinarja. Imel je zelo zanimiva predavanja, ampak to je že zgodovina.
/ ČETRTEK, 31. MAREC
Danes sem morala začeti pakirati, ker me čaka prva tekaška dirka nove sezone. V soboto tečem deset kilometrov v Čeških Budjejovicah. Zelo se veselim, ker obožujem čudovito atmosfero na progi. Ko nas tekače ljudje ob progi podpirajo, je zelo fajn. Nikoli ne tečem s slušalkami in zato vse slišim. Češke Budjejovice so prelepo mesto, kjer nisem tako pogosto, ker so malo daleč od zahoda Češke, kjer živim. Ampak to je kraj, ki ga imam v svojem srcu, ker del moje družine živi na jugu Češke in tudi blizu Čeških Budjejovic. Zaradi mojih tekov veliko potujem po Češkem. Vsako leto tečem v Pragi, Brnu, Ostravi, Olomoucu, Pardubicah, Ústí nad Labo in seveda v Karlovih Varih. Potovanja obožujem, in ko potujem in tečem, je to zame najboljša kombinacija. Danes sem imela tudi tekaški trening z ekipo kot vsak četrtek. Imamo fajn ekipo in dobrega trenerja, ki mi je pomagal, da sem se izboljšala v teku, tako da mi danes ni težko preteči celega polmaratona. Včasih so njegovi treningi tako trdi, da naslednji dan težko hodim, tako zelo me bolijo noge. Ampak to mi pomaga biti boljši tekač. Danes smo trenirali tehniko. Brez vaj tekaške abecede bi bil kar problem preteči dolgi tek. Vsem, ki tečejo, priporočam, da so v kakšni tekaški ekipi.
