/ PETEK, 5. APRIL
Točno pred enim letom sem skozi steklena vrata na Tržaški 2 v Ljubljani stopala z rahlim strahom in velikim vznemirjenjem. Danes zjutraj stopim skozi ista vrata z nasmeškom in še večjim ustvarjalnim entuziazmom. Zaposliti se v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je bila moja velika želja, vse odkar sem začela študij varstvene biologije. Pri pticah me je vedno očaralo in navduševalo dejstvo njihove svobode. Da lahko poletijo, kamor si želijo, kadar si želijo. Zato mi je zelo težko razumeti, kako jim lahko ljudje, ki se razglašamo za moralno superiorna bitja, jemljemo svobodo. Skoraj ne mine teden v zadnjega pol leta, ko ne bi na društveni telefon prejeli klicev o zadrževanju prostoživečih ptic v kletkah pa denimo o "sosedu, ki strelja na vse, kar frči". Odkar smo pred dobrimi šestimi meseci začeli projekt Adriatic Flyway 4, me tedensko, včasih tudi dnevno pretresejo grozodejstva, ki smo jih ljudje pripravljeni storiti drugemu živemu bitju. Oktobra smo obravnavali primer zasega 1349 mrtvih ptic, ki so jih hoteli trije romunski državljani pretihotapiti v Italijo. Ptice bi pristale kot kosilo ali večerja na mizi italijanskega petičneža, ki bi si z njimi utrjeval položaj na družbeni lestvici. Zato nas je vse toliko bolj osupnilo dejstvo, da je državni tožilec kazensko ovadbo zoper osumljence zavrnil z obrazložitvijo, da ni bilo s potrebno zanesljivostjo izkazano, da so se zavedali protipravnosti svojih dejanj. Zdaj vem, kaj reči policistu, ko me bo ustavil zaradi kakršnega koli prekrška že!
/ SOBOTA, 6. APRIL
Za dobro jutro me zbudi klic obupane gospe, ki ne ve, kaj naj stori z mladičem, ki je padel iz gnezda. Med pogovorom ugotoviva, da gre za mladiča male uharice, ki je kot vsak radovedni malček že zapustil svojo udobno gnezdo in se odpravil na raziskovanje svoje okolice. Seveda pri tem še ni najbolj spreten in je čofnil na tla. Gospe svetujem, naj ga vrne na drevo, čim bolj ob deblo in na mesto, kjer bo kar se da skrit pred vsemi talnimi in zračnimi plenilci. Zvečer me gospa zelo zadovoljna pokliče: mama uharica ga je že prišla nahranit.
Proti večeru grem pogledat, ali je v mojih treh gnezdilnicah za gnezdenje lesne sove letos kaj uspeha. Žal spet ne. Naslednje leto? Hmmm … Pravijo, da v tretje gre rado.
/ NEDELJA, 7. APRIL
Dan za počitek in še vreme je temu primerno.
Ko se nedelja počasi bliža koncu in so v teku priprave za nov teden, se iz soseske zasliši meni izjemno ljubi zvok "kju ... kju ... kju". Sreča se je vrnila iz Afrike! Veliki skovik, naša edina prava sova selivka, se je vrnil na svoje gnezdišče. Za letos imava z Aljažem velike načrte; rada bi raziskala populacije velikega skovika na Gorenjskem. Upam, da bo čas najin zaveznik.
/ PONEDELJEK, 8. APRIL
Za dobro jutro odprem mail našega člana s primorskega konca. Bil je na obisku pri znancih in med sprehodom je na dvorišču ene od hiš zagledal ujete liščke v kletkah. Je velik ljubitelj ptic in je seveda takoj vprašal "lastnico" pernatih ujetnikov, zakaj ima ptice v kletkah. Ker ni pomagala prošnja, naj jih izpusti, nas sprašuje, ali lahko kako pomagamo. Seveda lahko. Takoj spišem prijavo na inšpektorat in jih obvestim, da je reševanje nujno. Za življenja gre! A ker v birokratskem mlinu to na žalost ne šteje kaj veliko, moramo počakati, da "pridemo na vrsto". Tako kot čakamo v vrsti še za reševanje sedmih drugih primerov, ki smo jih prijavili. Ptice čakajo - zaprte v kletkah ... Da se planeti postavijo v pravilen položaj ali kaj?! In bo birokracija pripravljena, da jih reši iz kletk.
V Sloveniji je letno ujetih od 7800 do 23.600 ptic pevk. Grozanska številka. Si sploh znate predstaviti, koliko ptic je to? Ugotavljamo, da je lov na ptice pevke najbolj razširjen v zahodnem delu države. Ta sporna dejanja so spodbujena z zahtevami italijanskega črnega trga in z ukinitvijo kontrol na meji z Italijo. Kakšna pa je dejanska razsežnost tovrstnih kaznivih dejanj, lahko samo ugibamo. Na podlagi podatkov, ki jih imamo, je najverjetneje močno podcenjena.
/ TOREK, 9. APRIL
Danes bo en super dan! Zvečer popisujemo pegasto sovo na Ljubljanskem barju. Gre za našo najbolj skrivnostno vrsto sove, meni osebno eno najljubših. Na območju Slovenije je izjemno redka in med ornitologi velja: če si jo vsaj slišal, kaj šele, če si jo videl, je treba takoj vplačati loto, ker je sreča na tvoji strani. Zakaj je tako redka? Ker jo ogroža več dejavnikov: izguba lovnega habitata, izguba ustreznih gnezdilnih prostorov ... In ravno slednje se je v večini evropskih držav pokazalo kot ključni problem. Na Nizozemskem in Češkem so s postavitvijo gnezdilnic vrsti izjemno pomagali in danes imajo v obeh državah že zelo stabilne populacije. Tudi pri nas bi radi ubrali takšno pot. Da pa bi vedeli, kje je najbolj smiselno postaviti gnezdilnice, je treba najprej izvesti popis razširjenosti vrste. Odločili smo se, da bomo začeli na Ljubljanskem barju. Razširjenosti pegaste sove na tem območju za zadnjih deset let ne poznamo, o njenem pojavljanju nimamo niti enega podatka. A ker ne gre obupati, da je na Barju ni več, smo ji prejšnji teden na nekaj možnih lokacijah šli postavit super luksuzne gnezdilnice.
Ker je april, ne gre hvaliti večera že zgodaj zjutraj. In tako je tudi bilo, začel je padati dež in jasno je, da danes popis odpade. Zvečer pokliče Aljaž: na Gorenjskem je bil najden kadaver sive čaplje z odrezano glavo.
/ SREDA, 10. APRIL
Še pred osmo mi ga dostavi. Pokličem na Inštitut za perutnino, ptice, male sesalce in plazilce, ali bi bilo možno narediti rentgensko sliko poginule čaplje. Srčni kot so na tem inštitutu, dobim odgovor: "Seveda, pridi mimo!" Boljše metode, kot je rentgensko slikanje za odkrivanje nezakonitega lova na zavarovane vrste ptic, v Sloveniji nimamo. Nezakonit lov v praksi zelo težko odkrijemo, saj se v naravi zelo hitro zabrišejo sledi. Dokaz, da je bila ptica ustreljena, pa je velikokrat težko dobiti, saj se v njeno telo zarije relativno malo izstrelkov. Najdena čaplja ni imela takšne sreče. Ptica ima toliko poškodb, da je zelo težko ugotoviti, kako so si sledile: izstrelek zračne puške v nogi, ogromen ribiški trnek v želodcu, več zlomov desnega krila in slednjič - odrezana glava. Ribojede vrste ptic so zelo pogosto žrtve raznih objestnežev, ki svoje frustracije zdravijo na njih. Spomnim se primera s štajerskega konca, ko je kolega ornitolog na eni sami lokaciji našel trupla več deset sivih čapelj. Nihče nikoli ni odgovarjal za to vandalsko dejanje brez primere. A na srečo imajo ptice med ljudmi veliko ljubiteljev. Njim ni vseeno.
/ ČETRTEK, 11. APRIL
Današnji delovnik bo namenjen zadnjim popravkom poročila, preden gre v oblikovanje. Že dober mesec s sodelavci pri projektu pripravljamo poročilo o nezakonitem lovu in ubijanju ptic v Sloveniji v obdobju 2000-2018. Šest mesecev smo zbirali podatke in zabeležili 262 posameznih primerov. S tem poročilom, ki ga bomo izdali konec aprila, bomo, iskreno upamo, osvetlili problematiko nezakonitega lova, ubijanja in zadrževanja ptic v Sloveniji tudi širši javnosti, državnim institucijam, pristojnim za preganjanje tovrstnega kriminala, ter seveda tudi medijem. Doslej smo domnevali, da je Slovenija nekakšna oaza, kjer so ptice varne pred nezakonitim ubijanjem. Še sploh, če se primerjamo z Italijo ali balkanskimi državami, kjer je kriminal nad pticami nadvse razširjen. Zato želimo s projektom "Proti nezakonitemu ubijanju ptic na jadranski selitveni poti" vzbuditi v javnosti zavedanje o tej problematiki. Zaščita ptic in njihovih življenjskih okolij je nujna za ohranjanje narave in za blaginjo celotne naše družbe.
Malega petka je skoraj konec. Sledijo samo še dogovori, kam nas bo pot za pticami zanesla ta konec tedna. Navijam za dih jemajoče gorenjske lepote.
