/ PETEK, 18. NOVEMBER
Ko so otroci majhni, je vedno pestro pri hiši. Danes je bilo treba pohiteti v vrtec, napovedan je bil slovenski zajtrk. Hitro splesti kitke, izbrati oblekico, ne pozabiti na zajčija. Otroci so doma za projekt o poti mleka zbirali embalaže mlečnih izdelkov. S polno vrečo plastike sva se odpravili na delo. V avli vrtca nas je pozdravila velika maketa hecne krave v naravni velikosti, ki pije vodo in je travo. Slovenski zajtrk v vrtcu je super, vključuje lokalno pridelan med, mleko, maslo, kruh in jabolka. Poljubiva se v slovo in si zaželiva uspešen dan. Kavica, jutranja rutina, kratek klepet s sodelavci, potem pa akcija za računalnikom. Ta čas, zadnjih štirinajst dni pred začetkom festivala, je v produkcijskem smislu najbolj naporen in stresen. Vilinsko mesto je pred vrati, program je postavljen, scena v pripravi, ni pa še oprijemljivo, tiskovine so v izdelavi in v pregledovanju, spremembe se dogajajo na dnevni ravni. Takoj navsezgodaj sem bila zadolžena, da skomuniciram podrobnosti glede izvedbe podprtega projekta iz participatornega proračuna Pravljična bralnica v Mestnem parku. Gre za mobilni panelni objekt, v katerem bodo knjižne police, knjige, menjalnica. Super, kar se tiče že obstoječih poletnih vsebin in programov v parku, predvsem v Poletnem Art kampu, kjer bo lahko obratovala Čitalnica v parku vse sončne dni v juliju in avgustu. Brzim v vrtec, mala navadno popoldne spi doma, zato jo odpeljem po kosilu, v postelji objeti prebereva knjigo in še eno, pa še eno, potem pa v času njenega spanja oddelam administracijo od doma. V popoldanskem času naša štiriletnica obnavlja vse, kar je doživela v vrtcu, še posebej rada ima vlogo vzgojiteljice, da nas lahko komandira. Cela akcija. Z atijem na globusu poiščeta državo in potem tam kampiramo. Selitev narodov in vse potrebne opreme, pripomočkov. Igramo se zdravnike, zobozdravnike. Radi nastopamo, muziciramo, pojemo ali plešemo. Danes sva za plesno točko izbrali glasbo iz Pink panterja, ki jo je takoj ponesla, mene pa tudi, ni slabo, lepo sem se razgibala.
Zvečer sem imela tretjo izmeno, tekste za Večerov snopič sem pregledovala skoraj do polnoči.
/ SOBOTA, 19. NOVEMBER
Prejšnji teden smo prebolevali vodene koze in evo, po enem tednu spet nahod in kašelj. Danes smo ponovili vajo s slovenskim zajtrkom od včeraj. Potem smo brali super knjigo Svetlane Makarovič, Medeno pravljico. Ker je situacija z ježem v zgodbi precej zabavna, večidel je psoval in preklinjal, smo mimogrede obogatili besednjak z arduš nah mol, ki smo ga potem še ves vikend ponavljali v situacijah, kjer se je kaj zataknilo. Doma imamo že pravo malo knjižnico z otroško literaturo, obožujemo knjige. Na Ciproševi stojnici v parku smo redni odjemalci predvsem slovenskih klasik, tudi pri obdarovanjih sugeriramo nakup knjig. Posebej radi beremo Svetlano, Rozo, občudujemo Mančka, Čoha v ilustracijah. Super stvar je tudi to, da lahko v Košakih za izposojo knjig koristiva bibliobus, ki stoji vsakih štirinajst dni pred vrtcem, ravno v času, ko prihajam po malčico. Ker se večerne temperature počasi spuščajo pod ledišče, smo imeli doma mali fitnes, saj je bilo treba preseliti lonce limon, oleandrov, aloj, palme in lovorja v notranje prostore. Iz Primorske, kjer imajo moji starši svoj manjši oljčnik, vsako leto priskrbimo za vilinsko sceno in za delavnice velike bale lovorja, rožmarina, oljčnih vej, žajblja in brina. Letos smo to uredili že med zadnjimi počitnicami, zdaj sušimo, da ne splesni, in je razprostrto po vsej garaži. Diši. Veliki brat je igral danes odbojkarsko tekmo proti svoji bivši ekipi, žal se jim ni izšlo. Tudi poraz je del športa.
/ NEDELJA, 20. NOVEMBER
Dan reciklaže in volitev. Skozi vse leto shranjujem in sušim šopke, zelišča, zdaj pa se je že vsega nabralo. In sem se končno odločila, da sem razdrla šopke, sortirala zelišča, trave, suhe vrtnice, nageljne, cinije in vrvice. Zdaj imamo lep kup polizdelkov za venčke. Mali otrok si je zaželel, da jo naučim igrati šah. Po treh ponovitvah zdaj ve, kdo je kdo, kako se postavi figure in kako se smejo premikati po šahovnici. Otroški možgani so res neverjetni. Obiskal nas je tudi veliki brat, ki se je pred kratkim odselil na svoje. Priznam, da sem ta proces doživljala precej čustveno. Težko je spustiti, ko si navezan in navajen sobivanja in se imaš rad. Ampak otroci so puščica, mi starši pa samo njihov lok. Skupaj smo reciklirali stare piškote v čokoladne kroglice, nabasala sem mu zelenjavo iz vrta in ga prepričevala, naj gre volit, saj sem bila tokrat tudi sama med kandidati za mestni svet, na Listi kolesarjev in pešcev. Popoldne smo odšli na volišče, mala pomočnica pa je lahko atiju in meni obkrožila izbrane številke in volilne liste vtaknila v skrinjice. Potem pa smo naredili še en velik krog po naselju in zaključili dan s pravljico za lahko noč, s simpatično Čarovnico Vilmo. Zadnja tri leta berem glasno najmanj po uro vsak dan in moram reči, da v tem zelo uživam. Zvečer sem obiskala še naš štab v GT22, kjer smo se podružili z našo simpatično ekipo LKP in spremljali izide volitev.
/ PONEDELJEK, 21. NOVEMBER
Danes je bila cela akcija že navsezgodaj. Električarji so prišli k nam domov pogledat, kam bomo umestili drog in elektro omarico, saj smo prejšnji teden na streho postavili sončno elektrarno. Precej zajeten projekt, mine kar nekaj časa, preden uskladiš vse skupaj. Hitela sem na dogovorjen sestanek s šefico Vilinskega odra Lano in z Rokom, ki bo naslednji teden poskrbel za ognjažo na uvodnem dogodku. Dorekli smo redosled otvoritve Vilinskega mesta. S Knedlom sva pripravila seznam živil za recepture kuharskih delavnic, ki jih bomo organizirali decembra ob četrtkih. Z mojstrom Ukijem, ki oblikuje čudovite likovne podobe naših programov za mlade, sva dokončala prvo stran zemljevida za Vilinski hojatlon, novo športno-kulturno družinsko panogo. Bil je dooolg ponedeljek.
/ TOREK, 22. NOVEMBER
Zjutraj me je presenetila krasna novica, da sva bila jaz kot posameznica in Narodni dom Maribor s projektom Art kamp uvrščena v finale za nagrado Horus. To je slovenska nagrada za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj. Lepo, da so pripoznali naš trud.
Moja pisarniška cimra Alenka, mama Folkarta, se je hvala bogu vrnila z dopusta. Ker je med drugim tudi naša hišna lektorica, jo lahko kar sproti čez hrbet povprašam, če sem pri tekstih kje v dilemi. In tekstov je mnogo. Spet teče kava v potokih. Vsakotedenski torkov kolegij je bil danes precej dolg. Potem sem prejela povabilo, da kot govorka sodelujem na okrogli mizi o medgeneracijskem sodelovanju, ki bo potekala naslednji teden pod okriljem novonastalega večgeneracijskega centra VGC Maribor. Z veseljem sem se odzvala. V Art kampu in drugih naših projektih sodeluje kar nekaj starejših in upokojenih sodelavcev, ki so zlata vredni in lahko kaj dobrega povem o tem.
Popoldne, ko sem se vračala na delo v Vetrinjski dvor, sem za eno minuto zamudila avtobus. In ker sem si blizu s kolesarji in pešci, sem jo iz Počehove mahnila peš. Vzelo je dobrih dvajset minut hitre hoje po dežju, lepo sem se nadihala in razgledala po poti. Stopnišče, ki se pne na Košaški most, je res grozljivo, tam bi nujno morali pohiteti s sanacijo. Tudi stopnišče pred dvorano Union je v zelo slabem stanju. Napis v Vilinskem dvoru je že nameščen. Vilinska scena lepo napreduje. Alja s scensko ekipo napleta in prepleta. Dogovorili smo se, kako bo v naslednjih dneh potekalo nameščanje scenskih elementov, pri katerem vselej rada aktivno sodelujem. Manja, ki vodi tečaj fraktalnih risb na Marsu, me je na hitro seznanila s terapevtskimi učinki te tehnike in me navdušila. Spomladi se jim pridružim v novem ciklu tečaja. Ob torkih obiskujemo igrive Mojčine plesne urice za najmlajše, ki potekajo zgoraj v dvorani. Danes je moral plesati tudi zajči. Zvečer, ko smo se vračali domov, je rahlo snežilo. Juhu. Treba bo nabrusiti sanke, vsak čas bo prišel ta čas.
/ SREDA, 23. NOVEMBER
Danes sem se lotila programskih tabel in razločila vilinski program po sklopih. Skupaj prirejamo kar sto deset dogodkov. Določila sem termine za fotografiranje in snemanje vrhuncev in jih poslala Teji. Z Mišelom, ki skrbi za finančni del projekta, sva pregledala, kako poteka formalni del z urejanjem pogodb, pridružila se nama je Lana, da smo šli skozi še tonske in tehnične zahteve in pripravili sezname za tehnično ekipo.
Svoji dragi sestri Olgi sem pomagala oblikovati prijavnico in besedilo za drugi Slovenski teden nakita, ki bo pod njenim vodenjem potekal maja. Dorekli sva tudi scenarij zaključne prireditve, kjer bomo podelili nagrade za najboljše oblikovalce nakita v več kategorijah.
Z malčico sva skuhali ričet in pekli piškote, kot pravi sama, za trening, da bodo tisti, ki jih bova decembra pekli za Božička, res dobri.
/ ČETRTEK, 24. NOVEMBER
Prišla je babica iz Mozirja, njena vnukinja je namreč koristila dopust v vrtcu in sta se pazili in družili. Dopoldne smo naš program predstavili na novinarski konferenci v Vilinski dvorani. Glavni vilinec Marko je vodil razgovor, Lana, Hana, Maja in jaz pa smo predstavile program. Želimo si, da bi v prihodnosti festival Vilinsko mesto postal prepoznaven kulturno izobraževalni družinski festival, na katerem bi sodelovale vse pomembne mariborske kulturne ustanove in organizacije. Že lani smo pričeli s povezovanjem, ki smo ga letos nadgradili. Jaz sem predstavila ta del. Ker je bil tempo dela ta teden precej intenziven, sem zvečer res utrujena s punčko zaspala takoj po pravljici.
Urška Košica, nekdanja učiteljica, organizatorka dogodkov za mlade, mama, športnica, oboževalka vrtnarjenja, cvetja, kuhanja, ustvarjanja. Savinjčanka, ki ji nikoli ni dolgčas, je po dolgih letih začasnega bivanja in delovanja v Mariboru vrgla sidro v Počehovi. Že petnajst let zapored v Mestnem parku organizira poletne kulturne programe. Decembra se preseli v prekrasni Vetrinjski Vilinski dvor.
