Domačijski voz

Mohor Hudej, publicist
13.04.2019 03:44

Znana je tista anekdota pokojnega Stephena Hawkinga, da človek na čezoceanskem letu, spričo časovnih zagonetk vesolja, prihrani kakšno minuto svojega življenja; kar pa mu nič ne pomaga, saj zaradi odvratne hrane na letalih izgubi dan svojega življenja.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek

S tem časom so same težave. Podobno kot na letalu je z njim na letališčih. Včasih obležiš v njem kot prenažrt pujs, drugič ti po ptičje odfrči, a na letališčih ima človek običajno preveč časa, če ravno ne zamudi letala. Pravočasnost je sila redka stvar, nekako pa se podrazume, da si na letališču zmeraj v stresu. V mojem nedavnem primeru sem imel časa dovolj, saj sem pri izhodu pričakoval skupino, s katero sem v naslednjih dneh potoval. Sedel sem na newyorškem JFK, na bog ve katerem terminalu - in glede na to, da sem imel preobilico časa, sem si nekako moral krajšati čas do njihovega prihoda. Opazoval sem množice, ki so se valile s svojo prtljago skozi izhodna vrata. Nekateri sesuti od neprespane noči na letalu, s korakom galapaške želve. Spet drugi ravno nasprotno. Z očitno krajšim letom na grbi so se zagnali v smer, kjer so jih čakali šoferji z mini transparenti, na katerih so našli svoja imena, in oddirjali velikemu jabolku naproti. Vmes sem se sprehodil med letališkimi kioski, primerjal cene storitev s cenami po drugih letališčih in našo domačo gostilno pod blokom.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta