Franja Žišt
Če država nima rud in diamantom podobnega bogastva in je v ostrem severnem podnebju, je treba izhajati iz tega, kar imamo – ljudi in gozdov," pravita zakonca Vappu in Ilkka Taipale. Skandinavca iz 5,5-milijonske severne države sta urednika uspešnice 100 socialnih inovacij iz Finske, ki je prevedena že v petdeset jezikov. Finske uspešne prakse zanimajo ljudi po vsem svetu. Tudi v najnovejši slovenski knjigi Misliti socialne inovacije, ki sta jo uredila dr. Slavko Gaber in dr. Veronika Tašner s Pedagoške fakultete v Ljubljani, je mogoče najti ideje s severa in besede zakoncev Taipale. Oba sta bila politika, 78-letna Vappu je bila sicer otroška psihiatrinja, 76-letni Ilkka pa zdravnik.
Da se je treba osredotočiti na ljudi, je že dolga leta filozofija njune socialno čuteče države. "Če imamo na razpolago le gozdove in ljudi, si ne moremo privoščiti, da bi kogarkoli pustili ob strani, kajti vse potrebujemo pri oblikovanju države, ki smo jo začeli graditi na načelu univerzalnosti. Univerzalnost je značilnost in prihodnost severnih držav," razlaga Vappu.
Razmišljajo o dvanajstletni osnovni šoli
Slovenci že dolgo pogledujemo proti severu, zasnova našega šolskega sistema je bila narejena po finskem zgledu. A od tedaj so naši vzorniki izvedli že mnogo reform in se danes na lestvicah preverjanj znanj uvrščajo v sam vrh. K njim hodijo na izobraževanja celo strokovnjaki iz držav, ki vzgajajo uspešne "azijske tigre". Kje leži ključ uspešnega izobraževalnega sistema? "Spet je ključna enakost med vsemi, naj gre za dekleta in fante ali tiste, ki so predstavniki nižjih socialnih struktur in elit. Vsi so na istih šolah. Pomembno je tudi brezplačno šolanje za vse, od predšolske vzgoje do univerze, kjer za študente skrbimo s posebno študentsko podporo," pojasni Ilkka.
Tri milijone savn za vse Fince naenkrat
Ilkka Taipale: “Zakaj je savna socialna inovacija? Zaradi številnih učinkov. Je naravna, povezuje družine, da preživijo čas skupaj, predstavlja prostor za srečanja, sproščanje in razmišljanje, prispeva k višji higieni, goloto dela neerotično. Vse do leta 1930 so se otroci pri nas rojevali v savnah. Ko je bila po vojni Laponska uničena, so pri obnovi področja najprej naredili savne, tako so imeli toplo vodo, kjer so lahko kopali otroke in tudi živeli. Šele po tem so obnovili druge prostore. Danes imamo na Finskem okoli tri milijone savn, dovolj za vse Fince – tudi če bi v savno želeli iti vsi hkrati, savne so vgrajene celo v enosobna stanovanja. To je nekaj vsakdanje finskega, podobno kot nordijska hoja, to, da lahko hodimo in nabiramo gobe kjerkoli, ali Božiček.”
Dobri smo na testiranju Pisa, a če vprašate ljudi, ali znajo posaditi krompir in uporabiti kladivo in žago, se znajdejo v težavah
Ne učne težave, ampak motnje poučevanja
Eden izmed plusov je njihovega izobraževalnega sistema je na "na probleme usmerjeno" izobraževanje, ki učence navaja na reševanje. To pa med drugim pomeni tudi, da je v šolskem sistemu "čas, v katerem se lahko igraš", in da so tudi po pouku otroci prosti, da imajo veliko prostega časa. "V Aziji pa se učijo celo med prostim časom. Med obiskom tamkajšnjih držav sva videla, da v nekatere družine še ob devetih zvečer pride privatni učitelj. Poučevati enajstletno dekle," začudeno pripovedujeta o "resnični razliki" med najuspešnejšimi državami na področju izobraževanja. A tudi pri njih je še dovolj izzivov, opozori Ilkka: "Učne težave so pri nas kar velik problem. Trenutno je zelo močno gibanje oziroma združenje za učne težave. Te skušamo kompenzirati s posebnimi učitelji in drugimi načini. Tudi tako, da jim ne rečemo vedno učne težave, temveč motnje poučevanja." Žena doda: "Ker če otroke nečesa pravilno naučiš, se bodo naučili." Zelo pozno so začeli prepoznavati tudi posledice učnih težav pri odraslih, za katere so prepogosto mislili, da so "neumni". A tudi težave odraslih je mogoče rešiti s primernim poučevanjem.
Najsrečnejši ljudje na svetu
Vappu Taipale: “Nekatere študije kažejo, da smo Finci najsrečnejši ljudje na svetu. Živimo v varni regiji in se imamo radi. Naše okolje je varno, smo veseli plačniki davkov, ker toliko dobimo v zameno in to brez kakršnekoli korupcije. Morda bi se lahko malo manj pritoževali zaradi malenkosti, zakaj to, zakaj ono. Knjiga 100 inovacij iz Finske je prevedena tudi v pet jezikov Indije. Na enem izmed obiskov v tej deželi sva videla dečka, ki se je igral s popolnoma uničeno žogico za tenis. Šli smo v kiosk in mu jih kupili deset za en evro. ‘Prodajate jih prepoceni,’ sva rekla prodajalcu. ‘Mogoče, ampak mi smo srečni,’ je odgovoril. Torej je sreča lahko doma povsod. Menda pa je tako, da bolj kot smo si enaki, več je med nami sreče. Bolj kot se razlike povečajo, bolj kot se neka skupina povzpne, več je težav. Tudi samomorov je bilo pri nas več, ko je šlo že bogatim še bolje.”
Odbor za prihodnost imajo že 20 let
Parlamentarni odbor za prihodnost je še ena zamisel, ki jo lahko Fincem le zavidamo. Poznajo ga že dvajset let. "Nima odločevalnih pravic, skuša pa pogledati v prihodnost in poskrbeti za razpravo na visokem nivoju. Ljudje v njem govorijo o nanotehnologiji, biotehnologiji, gerontologiji, umetni inteligenci in tudi o socialnih vprašanjih, značilnostih in gibanju populacije. Objavljajo publikacije s svojimi ugotovitvami, družbi pa dajejo občutek, da se tudi v politiki gleda naprej," razlagata sogovornika. Politika vse pomembne odločitve sprejema na podlagi ugotovitev odbora, čeprav se vsi zavedajo, da je predvidevanje prihodnosti zelo težko. "Je pa skupina sestavljena iz intelektualcev, gre za zelo visok nivo politike," poudari Ilkka, nekdaj tudi sam član tega odbora.
Med našo mladino ni kul, če si pijan
Populistom udarnost vzamejo z vključitvijo v vlado
Četudi so daleč na severu, se je tudi njih dotaknila migrantska kriza. "Pred dvema letoma smo sprejeli 45 tisoč iskalcev azila naenkrat in smo jim bili kos. V začetku devetdesetih sem bila na čelu nacionalnega odbora za begunce in že takrat smo sprejeli odločitev, da moramo begunce in migrante razporediti po vsej državi, ne le v Helsinke. To je pomagalo, ker so ljudje videli in sprejeli različne ljudi," se spomni Vappu, da pri beguncih iz držav nekdanje Jugoslavije niso imeli veliko težav. Tudi zdaj jih nimajo, težave s primernim odnosom imajo le manj izobraženi ljudje z dežele, ki nimajo prijateljev. In seveda populistična politična stranka, v kateri so prepričani, da begunci ne sodijo v njihovo državo. Na zadnjih volitvah je stranka prejela 20 odstotkov glasov. Pred novimi volitvami, ki bodo na Finskem čez tri mesece, imajo le še desetodstotno podporo. "Zdaj so v vladi. Ko pri nas vidimo, da gre za populiste, jih integriramo, vzamemo v vlado. Če so na oblasti, se zmanjšata njihova moč, njihova udarnost. Res je, da so pri mnogih temah zelo konzervativni in ne maramo njihovih mnenj. Ampak so primorani delati kompromise, saj so v naših koalicijskih vladah vedno pogajanja. In tako izgubijo popularnost."
Danes nihče v naših medijih ne more delati biznisa iz samomora velikega šefa ali kogarkoli drugega
