Zvezdana Bercko
Želim si, da ne bi imel toliko sovražnikov. Vendar to jemljem kot znak, da delam nekaj prav," pravi George Soros, kontroverzni 88-letni ameriški poslovnež madžarsko-judovskih korenin, multimilijarder in filantrop, ki nikogar ne pušča hladnega. Res ima veliko nasprotnikov, med njimi trenutno prednjači madžarski premier Viktor Orban, ki je Sorosa označil za državnega sovražnika številka ena. Ima pa tudi veliko pristašev. Financial Times ga je konec decembra razglasil za osebnost leta 2018 zaradi njegove podpore liberalni demokraciji in odprti družbi. Vplivni časnik je Sorosa označil za očeta industrije hedge skladov in enega najvidnejših filantropov na svetu, ki neutrudno podpira liberalno demokracijo po svetu. Izbor Sorosa za osebnost leta po navedbah časnika odraža tako njegove dosežke kot vrednote, ki jih predstavlja.
Z dna na vrh
Rodil se je 12. avgusta 1930 v Budimpešti v družini nereligioznih madžarskih Judov, ki so se pisali Schwartz. Oče je bil odvetnik, materina družina je imela v lasti vpeljano trgovino s svilo. Priimek so leta 1936 zaradi porasta antisemitizma spremenili v bolj madžarsko zveneči Soros.
Dve leti po koncu vojne je mladi George emigriral v Anglijo in v Londonu začel študij filozofije. Težko se je prebijal, moral je delati kot železničar in natakar, prodajal je spominke. Za ta leta pravi: "Star sem bil 17 let, brez denarja, prijateljev in prihodnosti. Čutil sem, da sem se dotaknil dna. Ta občutek je zaznamoval moje življenje. Najbolj me je strah, da bi se to obdobje ponovilo," je povedal v biografiji.
Čeprav je diplomiral in magistriral iz filozofije, je želel delati v bančništvu. Poslal je pisma generalnim direktorjem vseh trgovskih bank v Londonu, a dobil je samo dva odgovora. Dovolj za službo, začel je v banki Singer in Fridlander.
Leta 1956 se je odselil v ZDA z namenom, da ostane pet let, v tem času naj bi privarčeval pol milijona dolarjev in se vrnil v Veliko Britanijo ter nadaljeval študij filozofije. Pa je ostal veliko dlje.
Totalitarni nadzor Googla in Facebooka
George Soros se zavzema za regulacijo Googla, Facebooka in drugih tehnoloških gigantov, ki jih označuje za monopoliste, s katerimi lahko oblasti manipulirajo in tako rušijo demokracijo. Soros je prepričan, da se bodo tehnološki giganti uklonili željam velikih trgov, kot je kitajski, tako da bodo nastala zavezništva med avtoritarnimi državami in temi velikimi monopoli s področja informacijske tehnologije, ki razpolagajo z ogromno podatki. "To bi lahko pomenilo mrežo totalitarnega nadzora, kot si ga nista predstavljala niti Huxley ali Orwell," je dejal lani na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu.
Krize za zabavo in dobiček
Svoj uspeh, da iz vsake krize pride bolj polnih žepov, Soros opisuje takole: "Bogat sem samo zato, ker vem, kdaj nimam prav. Praktično sem preživel s priznavanjem lastnih napak." Nekateri trdijo, da prepozna znake, ki jih drugi ne vidijo, drugi trdijo, da sam povzroča krize.
“Bogat sem samo zato, ker vem, kdaj nimam prav”
Za odprto družbo
Je eden najbogatejših zemljanov, njegovo premoženje ocenjujejo na 25 milijard dolarjev. A manipuliranje z denarjem nikoli ni bilo tisto, kar si je Soros želel početi. "V tem sem dober, vendar so moji pravi interesi drugje," je rekel ob neki priložnosti. Že od mladih nog je njegova ljubezen filozofija, čeprav tisti, ki so brali njegove eseje, pravijo, da bi bilo bolje, če se z njo ne bi resneje ukvarjal.
S filantropijo oziroma doniranjem denarja v dobrodelne namene se je začel ukvarjati po uspehu na borzi. Menda je kar polovico svojega bogastva porabil za fundacije, ki po vsem svetu podpirajo manjšine, pravično sodstvo, boj proti korupciji in ksenofobiji, šolstvo, javno zdravje, neodvisne medije in demokracijo. V postsocialističnih državah Evrope in nekdanje Sovjetske zveze je najbolj znan po svoji mreži fundacij Odprta družba, s katero spodbuja razvoj in krepi moč ter vpliv civilne družbe.
Pod odprto družbo, za kakršno se s to fundacijo zavzema, Soros razume strpno in odgovorno oblast, transparentne in fleksibilne politične mehanizme, državo, ki ne skriva informacij pred ljudmi in omogoča popolno participacijo državljanov v političnem in družbenem življenju.
Polovico svojega delovnega časa namenja za finančne špekulacije, drugo polovico pa za humanitarne dejavnosti, ki delujejo proti učinkom njegovih špekulacij
Nekoč prijatelja, zdaj sovražnika
S tem so sledili madžarskemu zgledu, tam je Soros za premierja Orbana in njegove podpornike postal glavni grešni kozel za vse tegobe in težave tako v državi kot v Evropi.
Madžarski parlament je lansko poletje sprejel tako imenovani zakonski sveženj Stop Soros. Uperjen je proti nevladnim organizacijam, ki jih financira Soros in ki naj bi pomagale prebežnikom. Po zakonu, za katerega so morali spremeniti tudi ustavo, je kakršnakoli pomoč pri nezakonitih migracijah kaznivo dejanje. Zakonodaja je sicer v prvi vrsti uperjena proti dejanjem Sorosa, ki ga vlada pod vodstvom Viktorja Orbana obtožuje, da želi Evropo "preplaviti z milijoni prebežnikov, da bi tako spremenil krščansko in nacionalno identiteto držav".
Soros zasebno
Je že tretjič poročen, njegova sedanja žena Tamiko M. Bolton, ki ima po materi japonske korenine, je 42 let mlajša od njega in vodi podjetje za spletno prodajo prehrambnih dodatkov in vitaminov.
Iz prejšnjih dveh zakonov ima Soros pet otrok. S prvo ženo Annaliese Witschak ima dva sinova in hčerko. Z drugo, Susan Weber, ki je bila 25 let mlajša od njega, pa še dva sinova. Tudi otroci delujejo v njegovih filantropskih projektih, le najmlajši je umetnik.
