Glas ljudstva: Sto zahtev za več demokracije

Petkovo kolesarsko protestniško gibanje je dobilo novo obliko. Mreža civilne družbe Glas ljudstva, v katero je vključenih 96 nevladnih organizacij in gibanj, bo pred parlamentarnimi volitvami na politične stranke naslovila sto konkretnih zahtev in od strank zahtevala, da se do njih opredelijo. "V tej vsesplošni krizi, v kateri živimo, prepoznavamo priložnost, da se pred volitvami povežemo in oblikujemo lastne zahteve. To počnemo že ves čas protestov, tako protestniško gibanje kot tudi druge organizacije smo ves čas zelo konkretno in strokovno opozarjali na to, kaj je narobe v državi," pojasnjuje prvi obraz petkovih protestov Jaša Jenull. Proces oblikovanja zahtev, ki so zdaj v fazi predlogov, bo po njegovih besedah potekal do konca leta, svoja mnenja in pripombe pa bodo tudi na javnih tribunah lahko podali vsi državljani. Dokončno izoblikovane zahteve bodo nato posredovali strankam. "Od njih zahtevamo, da se do naših zahtev jasno opredelijo, a ne samo z nekimi načelnimi slogani. Če se bodo odločile, da je neki ukrep smiseln, da ga podpirajo in se bodo zavezale, da ga bodo izvedle, nameravamo spremljati, ali se bo ta ukrep dejansko izvedel, kako se bo izvedel, če se ne bo, pa bomo seveda opozarjali na to, da se ni," je dejal Jenull in še dodal, da je eden od njihovih ciljev sprememba v smeri politike, ki bolj tesno sodeluje s civilno družbo in širšim prebivalstvom.

"Treba je zožiti polje, v katerem delujejo poslanci"

V okviru omenjene mreže civilne družbe in nevladnih organizacij so do zdaj oblikovali okoli sto predlogov potrebnih sprememb. Ko gre za Protestno ljudsko skupščino, Jenull razlaga, da se ji načeloma zdijo pomembne vse zahteve, ki se še oblikujejo, med njimi pa izpostavlja tiste, ki so povezane s sistemom demokracije v Sloveniji. "Sem spada možnost odpoklica parlamenta prek referenduma, kar je že praksa v Latviji, pomemben sem nam zdi tudi pogoj nekaznovanosti za politične funkcije. Če pravosodni minister ne plača komunalnega prispevka oziroma je osumljen utaje davkov, bi to moralo biti popolnoma nesprejemljivo v smislu nekih političnih standardov," poudarja Jenull. Korak v pravo smer bi po njegovih besedah predstavljali tudi obvezni participativni proračuni v občinah, kar je ponekod sicer že praksa, da bi ljudje torej sami odločali, za kaj se nameni vsaj en odstotek celotnega občinskega proračuna. "Ob tem pa ne moremo mimo tega, da bi bilo treba zagotoviti zeleni prehod. Do leta 2030 je popolnoma možno, da se zavežemo in preidemo na zelene oblike zagotavljanja energije," poudarja Jenull.

Pri oblikovanju zahtev oziroma predlogov že od samega začetka sodelujejo tudi raziskovalci z Mirovnega inštituta. Kot pravi raziskovalka na inštitutu Brankica Petković, so bili najbolj dejavni pri vprašanjih vladavine prava in človekovih pravic, demokracije in reforme političnega sistema, dostojnega dela in socialnih pravic ter kulture in medijev. Na prvem od prej omenjenih področjih je po njenih besedah bistvenega pomena politična neodvisnost oziroma krepitev neodvisnih nadzornih institucij, kot so med drugim KPK, NPU, računsko sodišče in informacijska pooblaščenka. "S področja vladavine prava in človekovih pravic je za nas zelo pomembno tudi sprejetje zakona, ki bi brez časovne omejitve omogočil ureditev statusa vsem izbrisanim. Naša tema je tudi zaščita pravic beguncev in migrantov, ker je v zakonu o tujcih in zakonu o mednarodni zaščiti veliko protiustavnih določil in neustreznih postopkov," pravi Petkovićeva.

Kot dodaja, bi si želela, da bi se uresničili tudi njihovi predlogi glede enakosti spolov, medtem ko se na področju dostojnega dela zavzemajo tudi za ukinitev prekarnega dela. "Zahtevamo tudi, da prihodnja vlada in državni zbor uredita področje sovražnega govora v medijih in javnem komuniciranju na način, da se dosledno uresničuje ustavna prepoved vsakršnega spodbujanja k neenakopravnosti in razpihovanju sovraštva, s tem da se na tem področju dodelajo zakonske ureditve in pristojnosti organov tudi v zakonu o mediji in zakonu o avdiovizualnih storitvah," poudarja Petkovićeva in še dodaja, da se zavzemajo tudi za zaščito javnih medijev na način, da jih ni mogoče finančno, kadrovsko ali uredniško podrejati in izsiljevati.

V iniciativo Glas ljudstva je vključena tudi Alternativna akademija. Njen predsednik Darko Štrajn razlaga, da so pri njihovih zahtevah v ospredju svoboda medijev, avtonomija javnih zavodov, neodvisnost sodstva in zmanjšanje družbene neenakosti. Zavzemajo se tudi za spremembe volilnega sistema. "Nekateri malo dvomimo o možnosti odpoklica parlamenta, ampak se nam zdi pomembno, da se ta razprava odpre, ker se je pokazalo, da je treba zožiti polje, v katerem delujejo poslanci, da se ne bi odrekli svojim volivcem, kar se je v tem mandatu zgodilo v primeru dveh strank," pravi Štrajn.

Del mreže Glas ljudstva je tudi Transparency International (TI) Slovenia, kjer ocenjujejo, da sta s področja njihovega dela zagotovo najbolj ključni zahtevi po celoviti zaščiti žvižgačev in krepitvi nadzornih institucij: "Tu se je v zadnjih letih pokazalo tudi največ težav. Prav tako so pomembni tudi transparentnost političnih strank in javnih institucij, zagotavljanje celovite zakonodajne sledi in nevmešavanje v delo neodvisnih institucij."

"Zna se zgoditi, da bo naša demokracija popolnoma kolabirala"

Ko gre za vprašanje, ali glavni problem za to, da sta parlamentarna demokracija in zastopanje interesov ljudstva pri strankah v Sloveniji daleč od samoumevnega, predstavljajo aktualna vlada, parlamentarni sistem kot tak ali strankokracija, ki prežema vse pore političnega in družbenega življenja v državi, sogovorniki pravijo, da tu ni mogoče najti enoznačnega odgovora. Štrajn meni, da gre za splet napak, ki so bile narejene, ko se je ob osamosvojitvi ta sistem ustvarjal in nihče ni mogel predvideti, kako bodo šle stvari naprej: "Nekaj od vsega tega, kar ste našteli, je v tem klobčiču." Ob tem opozarja na podobnost protestov v Sloveniji in drugih nekdanjih socialističnih državah: "To kaže, da imamo opravka z neko še nastajajočo demokracijo. Takšne demokracije pa so veliko bolj ranljive."

Petkovićeva prav tako ocenjuje, da gre pri omenjenem vprašanju za zmes vseh treh naštetih dejavnikov. Po njenih besedah bi morali imeti državljani več neposredne vloge pri izbiri poslancev, namesto da v to kot vmesniki oziroma kuratorji posegajo stranke. "Drugi problem je dominacija strank, ki se velikokrat prelevijo v neke korporacije oziroma delujejo po tem sistemu in se same odmaknejo od volivk in volivcev ter se v svojih špekulacijah in trgovanju z različnimi interesi zapletejo v to interesno delovanje, ki dostikrat nima nobene zveze niti z njihovimi političnimi programi niti z zavezami, zlasti pa ne z javnim interesom," pojasnjuje Petkovićeva. Politične stranke po njeni oceni predstavljajo velik problem krize demokracije pri nas. Razkol med zavezami nekaterih pred volitvami in tem, čemur smo priče danes, po njenih besedah še poglablja veliko krizo demokracije in spodkopava zaupanje v demokracijo, to pa povzroča tudi veliko politično nestabilnost in družbeno krizo.

"Da bi celoten demokratični sistem deloval, moramo imeti zaupanje vanj in sodelovati v njem. Zdaj pa se je vse izrodilo do te mere, da vlada, zlasti največja stranka v vladni koaliciji, praktično z odloki upravlja državo ob tihem soglasju manjših strank," poudarja Petkovićeva. Želja oziroma zmožnost SDS, da svoje kadrovske in finančne interese uresničuje na način, da zaobide parlament ter pri tem s trgovino in izsiljevanjem doseže soglasje manjših koalicijskih strank, nima po njenih besedah "nobene zveze z demokracijo in vladavino prava, kakršno si želimo in kakršno imamo zastavljeno v ustavi". Pri nas po njeni oceni sicer še nismo popolnoma propadli v uničenju demokratičnega sistema, vendar pa "drvimo k temu, da ne bomo imeli demokratične ureditve in države". "Če se bo politika obvladovanja in prevzemanja nadaljevala, če prevzamejo še sodišča, neodvisne medije in institucije, kar zasledujemo na Madžarskem in Poljskem, potem se lahko zgoditi, da bo naša demokracija popolnoma kolabirala," meni Petkovićeva.

V TI Slovenia medtem ocenjujejo, da gre pri prej omenjenem vprašanju za skupek več dejavnikov, tako sistemskih kot tistih, ki so povezani s politično kulturo: "Dialoga s civilno družbo in drugo strokovno javnostjo je malo ali pa ga sploh ni, kar privede do slabših odločitev, hkrati pa to odločevalski proces obremenjuje z dodatnimi tveganji, ki so povezana s privilegiranim dostopom peščice interesnih skupin." To je po njihovih besedah treba spremeniti, na medsebojnem povezovanju pa bi morali več delati tudi akterji civilne družbe.

"Zadnja priložnost, da si poskusijo povrniti vsaj del zaupanja"

Pa bodo stranke sploh pripravljene prisluhniti zahtevam Glasu ljudstva? "Ne bi hotel biti neskromen, ampak mislim, da je naša iniciativa za stranke nekakšna zadnja priložnost, da si poskusijo povrniti vsaj del zaupanja," poudarja Jenull. Javnomnenjske raziskave po njegovih besedah kažejo, da je nezaupanje v politiko bolj ali manj na vrhuncu, veliko posameznikov pa ne ve, za katero stranko bi glasovali na volitvah. "Tudi opozicijske stranke si v tem zadnjem letu in pol niso uspele v veliki meri pridobiti zaupanja ljudstva, ne glede na to, kako slabo vlado imamo. To je neka rešilna bilka za to, da si lahko katerakoli stranka z izjemo tistih, ki sodelujejo pri neustavnih in nedemokratičnih procesih, poskuša znova pridobiti zaupanje ljudi."

Odziv strank vsekakor pričakujejo tudi v TI Slovenia: "Če te možnosti ne bi videli kot dosegljive, se oblikovanja zahtev verjetno ne bi niti lotili." Ob tem dodajajo, da od političnih akterjev in odločevalcev pričakujejo, da se bodo v prihodnosti bolj odzivali na predloge, se vključevali v strokovne razprave in bolj aktivno reševali probleme: "Hkrati pa je pomembno tudi, da organizacije civilne družbe povezano spremljamo tudi napredek glede zahtev po volitvah, saj se po volitvah na obljube prevečkrat pozabi."

Petkovićeva poudarja, da z omenjenimi predlogi v prvi vrsti ne nagovarjajo političnih strank, temveč ljudi: "Želimo jih informirati in spodbuditi, da o teh zahtevah razmišljajo, da jih te zahteve vodijo pri tem, ko bodo sodelovali v razpravah glede volitev, ko bodo prepoznavali, kdo in kako se glede tega opredeljuje, in ko bodo volili." Ko gre za stranke, pa raziskovalka na Mirovnem inštitutu poudarja, da se bodo nekatere stranke z veseljem odzvale na njihove zahteve, ker jim omenjene teme predstavljajo tudi izziv in se želijo angažirati ter poslati neko sporočilo, "druge pa na ravni piarovstva in nekega komuniciranja v času volitev".

Jenull pa ob tem napoveduje, da Glas ljudstva ne bo ugasnil po rednih parlamentarnih volitvah, ki bodo 24. aprila prihodnje leto: "Tudi če se bo po volitvah oblikovala nova levosredinska vlada, se bodo politiki morali na neki način bati ljudstva. To se mi zdi popolnoma normalno in tako bi moralo biti. Če politiki ne smatrajo, da smo v bistvu ljudje njihovi delodajalci, potem pridemo v situacijo, ko ne gre več za demokracijo, ampak strankokracijo."