Združeni v "Glas ljudstva" tudi na volitvah: Potrebujemo politično vodstvo, ki bo spoštovalo odločitve sodišč

M.R.
08.11.2021 12:29

Široka mreža civilne družbe in nevladnih organizacij se povezuje v iniciativo Glas ljudstva, z njo pa želijo v predvolilnem času nagovoriti politične stranke. Kot pojasnjujejo, bodo predstavili konkretne zahteve za izboljšanje družbene, politične, ekonomske in okoljske situacije v državi.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Prihodnje leto bomo imeli v Sloveniji parlamentarne, predsedniške in lokalne volitve. 

Andrej Petelinšek

V iniciativi sodelujejo številne nevladne organizacije, med njimi so tudi Transparency International Slovenia, Aktiv delavk in delavcev v kulturi in PIC - pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, poleg njih pa je v iniciativo vključena tudi Protestna ljudska skupščina, ki že od aprila lani vabi na petkove protivladne proteste. 

Filip Dobranić iz zavoda Danes je nov dan je povedal, da so v zadnjem letu in pol ugotovili, da je nujno potrebna sprememba političnega diskurza, še posebej v supervolilnem letu 2022. Po njihovem mnenju je trenutno stanje na tem področju katastrofalno. Odločili so se, da bodo nastopili na volitvah, vendar pa ne kot stranka, temveč kot civilna družba. Želijo si, da bi jih bilo čim več, zato k sodelovanju vabijo tudi druge organizacije. "Mislimo, da mora v tem procesu sodelovati velika množica ljudi, zato smo tudi izbrali ime 'Glas ljudstva'," je poudaril Dobranić.

Danes so predstavili prvih 10 vzorčnih zahtev in napovedali, da bodo skupno oblikovali 100 zahtev, ki jih bodo predložili strankam in jih pozvali, naj se do njih opredelijo. "Ne pričakujemo, da bodo vse stranke naše zahteve podprle, zahtevali pa bomo, da bodo o vsaki konkretni zahtevi izrazile svoje nedvoumno mnenje," pravijo. 

Dobranić je dejal, da danes predstavljene zahteve niso najpomembnejše, največje in najenostavnejše, do katerih bi se morale po njihovem mnenju stranke opredeliti. Prvi nabor zahtev je trajal približno dva meseca. 

Katarina Bervar Sternad iz PIC-a je povedala, da nastopa v imenu te organizacije in tudi Pravne mreže za varstvo demokracije. Povedala je, da Slovenija potrebuje politično, kadrovsko in finančno neodvisne institucije, ki bodo lahko zavarovale družbo in posameznike. Hkrati pa potrebuje Slovenija tudi politično vodstvo, ki razume načela delitve oblasti, transparentnost in vključujoče procese. "Potrebujemo politično vodstvo, ki bo spoštovalo odločitve najvišjih sodišč, in vodstvo, ki mu lahko zaupamo," je dejala in nadaljevala: "Želimo si političnega vodstva, ki se bo odločno zoperstavilo kriminalu in korupciji ter iz svojih vrst umaknilo vse, ki temu ne sledijo."

Gaja Brecelj iz okoljevarstvene organizacije Umanotera je povedala, da okoljevarstveniki zaupajo znanosti. Opozorila je, da se Slovenija segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, zaradi česar je po njenih besedah nadpovprečno podnebno ranljiva. Od oblasti pričakujejo, da "nas ne bo prepustila uničenju". Od političnih strank pa pričakujejo, da bodo poslušale znanost in strokovnjake. Od politikov zato želijo nedvomne odgovore na vprašanja, kot so: "Kdaj boste opustili rabo premoga? Kdaj boste sprejeli podnebni zakon, ki bo skladen s pariškimi podbnebnimi cilji? Kdaj boste ukinili subvencije fosilnim gorivom? Kdaj boste resno preklopili na sonce kot vir energije? Kdaj boste začeli upoštevati znanost?" Brecljeva je tudi opozorila, da so podnebne spremembe največji civlizacijski izziv današnjega časa.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta