V marino Barron’s na robu New Yorka začetek pomladi prinese hrum in vrvenje, ko številni lastniki dan za dnem pripravljajo barke za vrnitev v morje. Namesto živahnosti je sredi tedna med jambori vladala turobna praznina, trije mojstri niso razdirali šal, ampak vsak na svojem koncu molče žvečili malico. "Ali me ni strah virusa? Seveda me je. Na smrt me je strah. Ampak strah me je tudi računov," je Tom suho odvrnil, zakaj še vedno brkljajo po čolnih.
Strah se je počasi zalezel v mesto, ki se ni ustavilo niti po tem, ko sta ugrabljeni letali tistega 11. septembra 2001 treščili v nebotičniška dvojčka WTC in vžgali bolečo brazgotino v njegovo srce. Strah je najbolj učinkovit spodbujevalec načela družbene osamitve. Na ulicah mesta, ki menda nikdar ne spi, kjer smo se še v začetku meseca komaj drenjali eden mimo drugega, sedaj osamljeni sprehajalci previdno hodimo v širokih lokih drug mimo drugega. Mesto, ki nikoli ne spi, je zaspalo. Ohromelo. Broadway je zavit v temo, vrata lokalov zaprta, šole so prazne, javni promet uporabljajo najbolj pogumni. Ali obupani. Vožnja po cestah, na običajni newyorški dan, vklenjenih v pločevino in nestrpno trobljenje, je skoraj sproščujoča.
Improvizirati ali obupati
Nenavaden mir skriva v sebi vse bolj apokaliptične razmere v bolnišnicah. Po vsem mestu, ki je postalo središče ameriškega izbruha epidemije koronavirusa, se soočajo z vsakodnevnim naraščanjem števila obolelih. Podobna poplava bolezni je preplavila zdravstvene sisteme Kitajske, Italije in Španije ter se vse bolj razliva tudi v drugih državah. Zdravniki in sestre so izčrpani, hkrati vse bolj jezni in obupani, ko se soočajo s pomanjkanjem osnovne opreme, kot so rokavice, maske in zaščitna oblačila. Nekaj medicinskih sester v bolnišnici Mount Sinai West si je nadelo preko uniform polivinilaste vrečke za smeti, da bi zaščitile sebe in paciente. Za dvema bolnišnicama sta parkirana hladilna tovornjaka, kamor odlagajo trupla, kmalu naj bi bile polne mrtvašnice tudi v vseh drugih bolnišnicah. Država New York je Zvezno agencijo za upravljanje izrednih razmer (FEMA) menda že zaprosila za 85 dodatnih mobilnih hladilnih mrtvaških enot.
Ali me ni strah virusa? Seveda me je. Na smrt me je strah. Ampak strah me je tudi računov
Zdravstvo kot posel
Znižanje krivulje (kako narašča število obolelih) je mantra, ki jo ponavljajo iz dneva v dan, saj je samoosamitev prebivalcev edini način, da upočasnijo širjenje okužbe in da se bolnišnice ne utopijo v neobvladljivem toku pacientov. Še pred izbruhom pandemije so ZDA imele manj zdravnikov in bolnišničnih postelj na prebivalca kot večina drugih razvitih držav. "ZDA so slabše od povprečja v podobno velikih in bogatih državah. Izbruh koronavirusa razkriva neučinkovitost in nepravičnost našega zdravstvenega sistema," je kruto pojasnila Cynthia Cox, direktorica projekta Peterson-Kaiser Health System Tracker, ki preučuje delovanje ameriškega zdravstva. Tudi sistem splošnega zdravstvenega zavarovanja in centralizirane zdravstvene mreže ni imun na posledice pandemije, kar se po mnenju mnogih v ZDA dokazuje v Italiji. Toda ameriške bolnišnice so bile zaradi slabše in za paciente drage primarne oskrbe bolj obremenjene že pred njo.
Ameriškega strahu ne krepi le bolezen, pač pa tudi bojazen pred stroški, ki jih povzroči. Njihovo zdravstvo slovi po tem, da v povprečju porabi več denarja za slabše rezultate od mnogih drugih razvitih držav. Hkrati okoli 28 milijonov ljudi še vedno nima zdravstvenega zavarovanja, številka je pod sedanjo zvezno vlado znova začela naraščati. Tretjina Američanov je že pred pandemijo trdila, da si zaradi stroškov ne morejo privoščiti potrebne zdravstvene oskrbe ali so jo zaradi tega odložili. To velja tudi za pacientke s tako resnimi obolenji, kot je rak dojke. Pandemija bo v bolnišnice poslala na milijone ljudi, ocena središča za preprečevanje in nadzor bolezni (CDC) je med 2,4 milijona vse do 21 milijonov. Povprečni stroški bodo več kot 20.000 dolarjev na osebo, kar za Američane z zasebnimi zavarovanji pomeni 1300 dolarjev ali več doplačil iz lastnega žepa.
Tisti brez zavarovanj stiskamo pesti, da se nas bo virus ognil, kar je v New Yorku posebna loterija, po besedah guvernerja Cuoma bi se lahko okužilo okoli 50 odstotkov prebivalcev mesta. Poleg tega bolnišnice nezavarovanim osebam izročijo še veliko višje račune kot pa zavarovanim, saj pri slednjih zavarovalnice skozi običajno barantanje dosežejo precejšnje znižanje stroškov. Vse to pomeni, da mnogi oboleli sploh ne bodo poiskali zdravstvene pomoči. Ker so to večinoma socialno najbolj ogroženi deli družbe, ki si ne morejo privoščiti karantene na domu, kljub bolezni še naprej skušajo tako ali drugače zaslužiti dovolj za preživetje.
Pacient nič za lahkomiselnost
Ni pomagalo, da se je zvezna vlada izjemno počasi in neučinkovito odzvala ob začetku širjenja bolezni covid-19. ZDA so bile dolgo na dnu lestvice po številu opravljenih testov na milijon prebivalcev, sedaj so pred bolnišnicami dolge kolone, v katerih ljudje vsak dan ure in ure čakajo, ali bodo morda le prišli na vrsto za testiranje. Zato je število uradno okuženih v državi po mnogih ocenah daleč nižje od dejanskega števila. Poleg tega se je pojavila absurdna politična delitev, saj so konservativni Američani precej manj zaskrbljeni zaradi pandemije. Konservativni spletni časnik The Federalist je objavil poziv nekega dermatologa, naj se ljudje z nižjim tveganjem namerno okužijo in tako razširijo imunost na bolezen. Razvpiti skrajno konservativni komentator Dinesh D'Souza je še v sredo na konservativni televiziji Fox News dejal, da se okužbe večinoma širijo po modrih državah. Pri čemer je modra v ZDA barva demokratov, rdeča desnice.
Nenavaden mir skriva v sebi vse bolj apokaliptične razmere v bolnišnicah
Rok do velike noči
Trump v času izjemne nacionalne krize prek družbenega omrežja Twitter še naprej neumorno napada politične nasprotnike in medije ter se brani priznati kakršnokoli krivdo za nakopičene težave. "Razglasil se je za vojnega predsednika, toda najbolj mu gre od rok državljanska vojna," ga je ostro ošvrknil kolumnist Washington Posta Dana Milbank. Pozornost predsednika je usmerjena k enemu samemu cilju, predvidenim jesenskim volitvam, silovit padec borznih trgov pa je izbrisal njegov praktično edini adut - trdno gospodarstvo. Nihče ne ve, kako dolgo bodo trajali ukrepi, ki so skoraj zamrznili ameriško poslovno dejavnost, niti kako globoka bo recesija, ki bo sledila. Za Trumpa je pomembno le, da čim prej poženejo gospodarski stroj. "Zdravilo ne sme biti hujše od bolezni," je sporočil in oznanil, da bodo ZDA že do velike noči (12. aprila) ukinile ukrepe, s katerimi skušajo omiliti širjenje virusa.
