Gorazd Vengušt: Verjamem, da je lovce strah

Vemo, da se veliko evropskih držav sooča s povečevanjem števila divjih prašičev na svojih tleh in tudi Slovenija ni izjema. Kot najpomembnejši vzrok za to mnogi strokovnjaki izpostavljajo segrevanje ozračja - tople zime, ki omogočajo preživetje več mladičev.
"Mislim, da je glavni vzrok večanja populacij v tem, da je bilo v zadnjih letih na voljo ogromno hrane v naravi. Nisem strokovnjak za ugotavljanje, kakšno vlogo imajo pri tem klimatske spremembe, seveda pa je očitno, da so se pogoji za preživetje divjega prašiča zelo izboljšali. Posledično divje svinje ne kotijo več samo enkrat na leto, ampak dvakrat, izjemoma celo trikrat. V leglu je lahko do osem mladičev, povprečje pa je nekoliko manjše. Obenem je treba vedeti, da je divja svinja zelo dobra mama, zelo zaščitniška, in preživetje mladičev je ob ugodnih pogojih lahko visoko."
Ali drži, da gre večanju populacije divjih prašičev pri nas na roko tudi dejstvo, da je danes na kmetijskih površinah v Sloveniji veliko več koruze, ki je odličen vir energije, kot nekoč?
"Visoko energijska hrana, kot je koruza, povzroča povečanje številčnosti, pomemben pa je tudi dober obrod gozda, predvsem plodonosnih listavcev, kot je denimo bukev. Pripomoreta seveda tudi zimsko dokrmljevanje in dokrmljevanje kot ukrep za preprečevanje škode na kmetijskih površinah, kar pa se s pojavom afriške prašičje kuge v Evropi zakonsko zmanjšuje in ponekod tudi prepoveduje."