Jasmina Detela
Na mejnih prehodih na Koroškem nadzora ni več, izvajajo pa avstrijski varnostni organi občasne nenapovedane nadzore. Kot sporočajo s Policijske uprave (PU) Celje na območju Koroške letos niso zabeležili ilegalnih prehodov meje. Tudi dnevni migranti poročajo, da v zadnjih treh letih ni prihajalo do težav ali zastojev pri prehodu meje. “Zaradi nadzora na mejnem prehodu nikoli nisem zamudila v službo v Avstriji,” pove Maša Gradišnik. V preteklosti so bili pregledi dokumenta za prestop meje (osebna izkaznica in vozniško dovoljenje) pogostejši, zadnje leto morebiti enkrat na tri tedne.
Ilegalne migracije, kolikor jih že odkrijejo, preko Koroške potekajo predvsem s tovornimi vozili. Nezakoniti migranti pridejo na Koroško večinoma skriti v tovornih vozilih in potem izstopijo na tem območju ali pa jih najdejo pri razlaganju tovora. Letos so koroški policisti obravnavali le enega migranta, državljana Sirije, starega 17 let.
Prav prekomeren tranzitni promet težkih tovornih vozil, torej redni prometni poslovni tokovi, ki potekajo predvsem skozi staro trško jedro Dravograda in tudi Labota v sosednji Avstriji, je trn v peti tamkajšnjim prebivalcem. To nezadovoljstvo se tako stopnjuje, da sta prav včeraj obe strani javnost na to opozorili s skupno tiskovno konferenco na mejnem prehodu Vič. Oboji si želijo obvoznico, s katero bi razbremenili trški jedri obeh mest.
“Tovorni promet se iz leta v leto povečuje, gre predvsem za kamione, ki vozijo les in gramoz v Avstrijo, in tudi ostali tranzitni promet. Njihovo število se na mejnem prehodu Vič povečuje tudi zato, ker se tovornjakarji na ta način izognejo nakupu avstrijske vinjete. Skozi trg Dravograda pelje skupno okoli 5500 vozil dnevno. Od tega v konicah okoli 45 kamionov na uro,” pove dravograjski podžupan Anton Preksavec. In razloži, da niso proti prometu: “Zavedamo se, da je to pomembna gospodarska panoga, a država mora poskrbeti, da je življenje ob takih koridorjih vzdržno za ljudi, ki tam živijo. In to na način, da zgradi obvoznico. Obljube države o njeni gradnji so stare že več kot deset let.”
Preksavec spomni, da država še ni sprejela državnega prostorskega načrta za dravograjsko obvoznico, znane pa so možne različice tras. Pri tem izpostavi, da so v civilni iniciativi pripravili tudi alternativen predlog trase.
Da je življenje ob glavni cesti skozi staro trško jedro nevzdržno, pripovedujejo tudi tamkajšnji stanovalci. “Promet je nevzdržen in se povečuje. Posebej nevzdržen je promet s tovornjaki in prav ti predstavljajo največjo težavo. Res je grozno, kogarkoli v našem ali sosednjem bloku vprašaš o tem, odgovori enako. Oken sploh ne odpiramo. Najtežje je v poletnih nočeh, ko se zunanje temperature malo spustijo, v stanovanje pa zaradi hrupa ne morem spustiti hladnejšega svežega zraka. Hrup me vrže pokonci že ob pol štirih zjutraj ob zaprtih oknih! Umiri se šele okoli pete ure popoldan, a ne toliko, da bi lahko sedela na balkonu. Še televizijo težko gledam, ob podnapisih še nekako gre, ko pa je program v slovenskem jeziku, ne slišim, kaj govorijo,” nam je situacijo ob glavni cesti skozi Dravograd opisala tam živeča prebivalka Tatjana. Po njenem mnenju bi morebiti vsaj začasno, do gradnje obvoznice, pomagala postavitev stacionarnega radarja ob vstopu v staro mestno jedro in ob izhodu.
