Petra Vidali
Dušan Jovanović vam je v svoji avtobiografski sestavljanki Na stara leta sem vzljubil svojo mamo prijateljsko posvetil "poglavje", v njem pa med drugim razkril, da ste po neki premieri oklofutali igralca, ker na poklon ni prišel v kostumu, ki ste mu ga namenili. Res?
"Ne le da ni prišel v pravem kostumu, prišel je v frotirasti halji grozne barve, kakršne so pač imeli pri tuših. Si predstavljate, v tej coti se mi je šel poklonit!? Seveda sem znorela. Zelo pomembno je, kako je igralec takrat oblečen. Če ne gre drugače, mu naredim tudi poseben kostum. V nemškem Konstanzu sem delala kostume in tudi sceno za eno od mojih štirih Medej: igralki sem pobrila glavo, bila je čisto gola, kostum je bil šestdeset centimetrov širok trak, zelo dolg, sama se je ovijala vanj. Kostum je tako ves čas spreminjal obliko, bilo je kot shizofrenija, norost, nikoli je nisi mogel uloviti. No, seveda sem pravočasno pomislila, da s tem ne more na poklon, in sem ji zanj naredila poseben kostum, ampak ji nisem povedala. Na generalki me je žalostno sprašujoče pogledala, ko se je že med aplavzom začela ovijati v trak, potem pa so ji garderoberke prinesle ta posebni kostum in se je reva razjokala. Pokloni so del gledališča oziroma del predstave, režiserji jih zrežirajo, torej mora biti tudi obleka kostum."
Rodila se je 19. maja 1950 v Nikšiću v Črni gori. Leta 1978 je diplomirala na Akademiji za uporabno umetnost v Beogradu. V Sloveniji je začela delovati leta 1982 in kmalu je bil njen kostumografski rokopis razpoznaven v vseh slovenskih gledališčih in tudi na filmu. Najpogosteje je sodelovala z režiserji Ljubišo Ristićem, Dušanom Jovanovićem, Matejo Koležnik, v zadnjih letih pa tudi z Matjažem Zupančičem in Januszem Kico.
Lepa obleka ni enako kot dober kostum. To je približno tako, kot da bi popevko primerjali z operno arijo
“Bjanka Adžić Ursulov ima neverjeten smisel za detajl in celoto, iz drobnih dodatkov razbiramo tako razsežnosti njenega duha kot tudi pretanjeni humor, celota pa je zmerom prefinjena, barvno usklajena in estetsko dovršena. Njeno nadvse ugledno umetniško delovanje na najprestižnejših evropskih odrih (Comedie Francaise, Globe Theatre London, Dunajska državna opera, festival Avignon in tako dalje) pa jo uvršča tudi med vrhunske ambasadorke slovenskega gledališča v tujini.” (Odlomek iz obrazložitve nagrade, ki jo je napisala Alja Predan)
Ideja je danes težko avtentična, ampak vseeno ni treba krasti
