V četrtek ponoči je nekdo na vzhodni strani restavracije Rožmarin nastavil eksplozivno sredstvo, ki je poškodovalo lokal, kar je bil že tretji napad na lastnino vašega podjetja Galerija Gosposka. Kako razumete napade in dejstvo, da so storilci uporabili tudi granitno kocko, glede na to, da so te v mestu prvič letele v stavbo občine med mariborskimi vstajami? Se vam zdi, da to postaja tukaj način komunikacije nezadovoljnih z županom?
"Vem, da delamo pošteno in učinkovito. Rezultati so in bodo kmalu vidni, zato pričakujem več zaupanja tudi od teh someščanov. Lahko, da je v granitni kocki tudi nekaj simbolike, res pa je tudi, da so prav te kocke v mestu vedno in povsod na razpolago."
Sto dni županovanja je danes, v soboto. Če odmisliva napade, kaj so bila največja presenečenja, ki ste jih tukaj srečali, pa jih niste pričakovali?
"Kako veliko ljudi je bilo pripravljenih na spremembe, da so dali na razpolago svoj čas, energijo in kreativnost, je bilo pozitivno presenečenje. Negativno je bilo, kako slab je bil pregled lastnika nad delovanjem javnih podjetij, pa tudi odkritje turistične dejavnosti, ki se je dogajala na občini v preteklem mandatu, a ne mislim samo potovanj na Kitajsko, ampak tudi v Ukrajino in Turčijo. Za nekatere projekte, ki so povzročali ogromne stroške, občani najbrž niti vedeli nismo. Slabo je bilo, ko sem našel hčerinsko podjetje, ki je nepotrebno, in ugotovil, da ima ta hčerka še eno hčerko, torej vnukinjo, ki ni delala gospodarno. Projekti, od katerih je odvisen naš gospodarski razvoj, so v izjemnem zaostanku. V mestu ni bilo vizije, kam hočemo, kam gremo. Ni bilo strateških nakupov zemljišč, primernih za stanovanjsko gradnjo, naleteli smo na neurejena razmerja z državo in bivšimi velikimi podjetji. Na finančno-nepremičninskem področju je torej dela ogromno. Nekaterih stvari pa se nam še ni uspelo lotiti, ker je bil fokus, da počrpamo 17 milijonov evrov. To pomeni, da bomo v naslednjih dveh letih vložili pet milijonov evrov, iz Evrope in od države pa jih bomo dobili 20 milijonov. Takšne priložnosti ne bo več do leta 2024."
Seznam slabih presenečenj je kar dolg, še se jih bova dotaknila v nadaljevanju pogovora. Sediva v novi županovi pisarni, to je bila tako rekoč vaša prva poteza. Nekoliko je manjša od pisarne vaših predhodnikov, opremili ste jo s svojim pohištvom. Vam je zelo pomembno, da je okolje, v katerem delate, urejeno po vašem okusu?
"Je. Stremim k redu tudi okrog sebe in želim, da bi bilo mesto nekoč prav tako bolj urejeno. Ponosen sem, da je v tej pisarni deloval tudi general Rudolf Maister, to je bila še dodatna motivacija, da se preselim sem. Drugi dejavnik pa je bil, da je bila stara županova pisarna največja v tej etaži in jo zdaj uporabljamo kot delovno sejno sobo. Vse pohištvo v tej novi pisarni pa je moje. Razen zastav."
Kot podjetnik ste tako rekoč čez noč zasedli najvišji položaj v mestni politiki, kjer veljajo drugačna pravila, kot ste jih bili vajeni doslej. Kaj ste se naučili, koliko ste se prilagodili in ali nameravate tudi mesto voditi kot podjetje?
"Vsekakor nameravam občino voditi kot dober gospodar. Ni velike razlike razen v zakonodaji, ki se ji prilagodiš, cilji pa so enaki. V ospredju je dobro delo z ljudmi, ki jih vključujemo, se z njimi pogovarjamo, nato pa je treba z jasnimi cilji in navodili naprej. Da vemo, kam hočemo in kam gremo. Tudi v podjetju sem se pogovarjal z zaposlenimi, skupaj smo snovali strategije. Mogoče si to kdo narobe predstavlja. Če je v podjetju sto ljudi, ne odloča samo eden, ampak so tukaj tudi vodje oddelkov, ki vplivajo na politiko podjetja. Tako si želim tudi na občini, da bi pri skupni politiki sodelovali tudi vodje uradov ter direktorji javnih podjetij in zavodov. Stvar župana in ožje ekipe pa je, da določimo smer, v katero bomo vsi verjeli, in cilj, kako bomo tja prišli."
PET VELIKIH
Mariborska knjižnica
“Z revizijo projekta na Rotovškem trgu smo po moji oceni prihranili pet milijonov evrov. Dobil je boljši vhod, odprl se je v dve ulici, Lekarniško in Gosposko. Na površini 6000 kvadratnih metrov ne bo samo knjižnica, ampak bodo tudi druge vsebine. To bo srce mesta, kulturni center, zato bo tudi okrog 15 milijonov evrov vredna investicija bolj upravičena. Če nam bo uspelo najti vire v ostankih sedanje finančne perspektive, lahko dela začnemo v letu 2020.”
Ljudski vrt
“Pri načrtu obnove zahodne tribune me moti zmanjšanje števila gledalcev za tisoč. Zato iščemo rešitve, kako ohraniti sedanje število sedežev. Ko bo obnova končana, želim, da tudi drugi športi dobijo več možnosti za delovanje pod tribunami. V proračunu je leta 2020 predvidenih 2,5 milijona evrov, kar pomeni, da se bo stadion dokončal v letu 2021. Stadion Ljudski vrt je bil delno financiran z evropskimi sredstvi, kot javni večfunkcijski objekt, za kar obstajajo pogodbene zaveze. Tudi v NK Maribor so s tem seznanjeni, lastnik infrastrukture pa je k takšni uporabi objekta zavezan. Objekt upravljajo Športni objekti Maribor, ki trenutno okrog 7 odstotkov prihodkov pridobijo na trgu, kar je zelo malo.”
Zdravstvena postaja Tezno
“Denar imamo načrtovan za začetek del v letu 2020.”
Mariborski otok
“Imamo željo po javno-zasebnem partnerstvu. Imeli smo precej sestankov z naravovarstveniki, Mariborskim vodovodom, Zavodom za varstvo kulturne dediščine. O časovnici pa še ne morem govoriti.”
Osrednja tržnica
“To je najboljši primer, da ko je župan dovolj odločen, se lahko nekatere stvari premaknejo. Počutje je po umiku dežnikov dosti boljše, nihče ni ogrožen in ni nas več sram. Urediti pa moramo razmerja z večinskim lastnikom, mislim, da bomo uspešni.”
Za nekatere projekte, ki so povzročali ogromne stroške, občani najbrž niti vedeli nismo
Ravno zato razmišljamo o holdingu, ki bi bil bistveno bolj učinkovit, bolj transparenten, denarni tokovi bi bili bolj pregledni in lažje obvladljivi
Projekti, od katerih je odvisen naš gospodarski razvoj, so v izjemnem zaostanku
Cilj je, da v mestnem jedru ne bo motoriziranega prometa