(INTERVJU) Brezdomci: Je lažje iti spat v vagon trezen ali pijan?

Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice je bilo ustanovljeno leta 2005. Po toliko letih dela z brezdomci ste gotovo prava oseba za vprašanje, kako se današnja slika brezdomstva razlikuje od tiste začetne.
"Veliko se je spremenilo in predvsem se je spremenila populacija brezdomnih ljudi. Tipični brezdomec tedanjega časa je bil starejši moški na klopci z litrom vina ob sebi. Podoba, ki je danes prej izjema kot pravilo. Danes je predvsem veliko skritega brezdomstva."
Se da skriti?
"Zlahka. Vidite človeka, ki je solidno oblečen, čist, 'vsakdanji' pravzaprav, in ne veste, da spi v vagonu na železniški postaji, vrtnarski lopi ali pa v kakšni podrti garaži. To je pogost obraz brezdomstva, problematičen pravzaprav, ker tako javnost kot država 'trzata' predvsem na tisto, kar je vidno."
Se je tudi vaš pogled v tem času spremenil? Najbrž večina mladih prostovoljcev začne z zaupanjem, da bodo spremenili svet.
"Seveda smo takrat drugače gledali. Vsi smo bili prostovoljci, zdaj imamo oddelke, strukturo, zaposlitve ..., dinamika se je spremenila. In mladi prostovoljci, ki danes prihajajo k nam, so točno taki, kot smo bili mi, še kar sanjajo, da bodo rešili svet, kar je seveda dobro. Da nas, 'stare', malo dvignejo.
Odločujoče pa se mi vseeno zdi to, da smo vsi verjeli v zgodbo Kraljev ulice, v zgodbo uličnega časopisa, in je bilo zares lepo videti, kako pozitivno se je nanj odzvala javnost, in kar je najbolj pomembno, kaj je to pomenilo našim uporabnikom. Res smo si želeli nekaj narediti drugače, ne pristati zgolj pri klasičnih zavetiščih za brezdomne. In imeli smo veliko srečo, da smo imeli podporo dveh profesorjev z ljubljanske pedagoške fakultete - Bojana Dekleve in Špele Razpotnik -, ki sta raziskovala brezdomstvo. Dala sta nam trdno teoretično oporo, ozadje, ki smo ga lahko spreminjali v prakso.
V teh letih smo postavili veliko novih zgodb v okviru društva: cestni časopis, nastanitve, nastanitveno podporo, dnevni center, program za preprečevanje deložacij ... Nismo bili ravno sanjači takrat na začetku, se pa spomnim, da smo imeli zapisano v ciljih projektov končanje brezdomstva, kar je v resnici znanstvena fantastika."