(INTERVJU) Čaka nas počasen in boleč razkroj osnovnega zdravstva

Kaj se je v teh dobrih šestih letih spremenilo na bolje?
"Že leta 2013 se je določila mreža za družinsko medicino - torej koliko zdravnikov potrebujemo in kje. Na žalost pa se ni naredilo dovolj, da bi se ta mreža tudi zapolnila. Specializanti zdaj zgolj nadomeščajo tiste, ki se upokojijo ali odidejo iz družinske medicine. Zato se v praksi število aktivnih specialistov ne spreminja. Dosegli smo tudi, da se je financiranje vrnilo na čas pred krizo. To je omogočilo, da ambulante lahko preživijo, ta ukrep pa ne privabi novih kadrov. Pomembno je bilo tudi, da smo izenačili osnovni razred družinskih zdravnikov z drugimi kliničnimi specialisti. Težava pa ostaja preveliko število opredeljenih bolnikov. Za to bi morali radikalno izboljšati pogoje dela. Trenutno ima družinski zdravnik povprečno 1750 opredeljenih pacientov, ciljna številka je 1200. Da pridemo do tja, je potrebna kombinacija ukrepov, ki bi naredili poklic privlačen za mlade, ampak tukaj imamo vedno težavo s posluhom na strani politike in zdravstvene zavarovalnice."
Podobne težave imajo tudi pediatri in ginekologi. Kaj se dogaja z osnovnim zdravstvom?
"Politika in ZZZS vedno gledata le na to, ali je zadeva urejena na papirju. Ne gredo pa na teren pogledat, kaj se z bolniki v resnici dogaja, ko pridejo v kolesje zdravstvenega sistema. Ogromno je primerov elementarnega nerazumevanja številk. Recimo. Čakalne dobe se povečujejo relativno počasi. Njihova logika je, da bi jih lahko hitro zmanjšali z večjim številom prvih pregledov. Ne razumejo pa, zakaj se čakalne dobe ne skrajšajo hitreje. Ker ljudje ne morejo čakati! Ker prej umrejo! Zato se toliko hitreje povečuje samoplačništvo. Če bomo torej (hvala bogu) začeli zmanjševati čakalne dobe v javnem sistemu, bo več ljudi začelo prihajati v ta sistem. Kar je v redu, ampak se številka ne bo tako kmalu zmanjšala. To govori o kompleksnosti, s čimer se na ministrstvu ne znajo spopasti. Številke tudi parcialno upoštevajo. Pravijo, da imamo po nekaterih podatkih najbolj dostopno zdravstvo. Ampak če pogledamo metodologijo, so pri nas spraševali o tem, ali imajo bolniki možnost kontakta z zdravnikom, v tujini pa, ali bolniki, ki potrebujejo zdravljenje, tega tudi pravočasno dobijo. Kontakt seveda ni enak z zdravljenjem. Kaj ti pomaga, če prideš takoj do osebnega zdravnika, ta pa ti pove, da boš čakal dve leti? Znajo tudi manipulirati s podatki. Minister najprej govori, da družinskih zdravnikov ni premalo, ker v tujini opravljajo tudi ginekologijo in pediatrijo. Pa pustimo zdaj, da to za polovico držav ne drži. Nato ginekologom reče, da jih je dovolj, ker jih je toliko, kot je povprečje v EU. Isto informacijo v dveh različnih kontekstih torej drugače uporabi. In tako ustvarja politiko, ki nikoli ne zapolni potreb prebivalstva po zdravstvenih storitvah."