(INTERVJU) Dr. Janez Vogrinc: Ne delamo šolske reforme, ampak nadgraditev obstoječega sistema

Kako daleč ste s pripravo nacionalnega programa, ki naj bi bil končan do konca januarja?

"V zaključni fazi, do jutri (pogovarjali smo se v torek, op. p.) bo dokument pripravljen in ga bomo predali ministru, predvidoma v naslednjem tednu bo javna predstavitev. Zdaj smo še dnevno obravnavali poročila posameznih delovnih skupin in usklajevali zadnje podrobnosti. V nadaljevanju načrtujemo javne predstavitve tega dokumenta, dogovarjamo se za pet regijskih srečanj, ki bodo namenjena predvsem šolnikom, zaposlenim v vzgojno-izobraževalnem sistemu in tistim, ki se strokovno ukvarjajo s področjem po različnih delih Slovenije. Dobiti želimo povratne informacije in po potrebi kakšno zadevo dopolniti, korigirati, kaj pojasniti, odvisno od tega, kako bo diskusija potekala."

Prejšnji tovrstni dokument, bela knjiga, je imel več sto strani. Novi naj ne bi bil tako obsežen, ste napovedovali. Kak dokument lahko pričakujemo?

"Govorili smo o tem, da bo imel dokument od 20 do 30 strani, žal nam to ni uspelo, vsekakor pa se nismo približali obsegu prejšnje bele knjige. Dokument ima zapisane strateške cilje, s podcilji in konkretnimi ukrepi, kaj je treba izpeljati, da bi bili doseženi. Poglavja se bodo nanašala na posamezne podskupine, ki smo jih zastavili: zagotavljanje varnega in spodbudnega okolja, poučevanje, učenje, spremljanje napredka ter preverjanje in ocenjevanje znanja, strokovni in karierni razvoj zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, sistem zagotavljanja kakovosti ter družbeni razvoj in vloga vzgoje in izobraževanja.

Že na začetku smo se odločili, da dokumenta ne bomo razvrstili po ravneh vzgojno-izobraževalnega sistema – torej vrtec, osnovna, srednja šola …, kot je bila prejšnja bela knjiga. Dokument smo zastavili vsebinsko in pogledali, kako naj se po različnih ravneh vpeljujejo posamezne rešitve. Že večkrat smo opozarjali, da v našem šolskem sistemu stvari niso dobro povezane in da tisto, kar se počne v osnovni šoli ali nižjih vzgojno-izobraževalnih obdobjih osnovne šole, v višjih začnemo od začetka in v srednješolskem obdobju še enkrat od začetka. Mi si pa želimo sistem, ki bo povezan, ki se bo nadgrajeval, in s poimenovanjem omenjenih poglavij oziroma strateških ciljev, področij smo skušali to nakazati. Pogledali smo na primer, kaj se dogaja z vzgojno problematiko na nivoju vrtcev, osnovnih, srednjih šol. Nekaj rešitev bi težko strpali v našteta vsebinska poglavja, zato smo jih nanizali v šestem delu dokumenta."

So vaši predlogi zelo konkretni, taki, da jih bo mogoče hitro implementirati v zakonodajo?

"Ukrepi so na različnih ravneh konkretnosti, za nekatere je potrebna le zakonodajna sprememba, za določene bo treba prej še pripraviti analize ali izobraževalne programe. Konkreten ukrep je denimo, da se poveča število ur oddelčne skupnosti, predlagamo tudi, da pred vstopom v šolo otrok eno leto obvezno obiskuje program predšolske vzgoje. Pri kakšnih ukrepih s področja izobraževanja učiteljev pa bo treba najprej pripraviti izobraževalne programe ali programe stalnega strokovnega izpopolnjevanja."

Kaj se je še znašlo med predlogi? Tudi kak, ki bo morda razburkal šolsko polje?

"Pred javno predstavitvijo ne bi bilo korektno navajati veliko konkretnih predlogov. Nekaj sem jih že omenil. Večkrat smo tudi že omenili, da naši učenci potrebujejo temeljno znanje računalništva, za katero bomo predlagali samostojen predmet, pa da je treba krepiti večjezičnost. Predlogi se bodo nanašali tudi na spremembo splošne mature in njenega odnosa do poklicne mature."

Vzporedno - delati so začeli že pred vami - je potekala prenova učnih načrtov, ki običajno sledi šele tovrstnim razmislekom. Koliko ste vplivali eni na druge, koliko tega se pozna v dokumentu?

"Že od začetka smo skušali ločiti, kaj sodi h kurikularni prenovi in kaj je stvar našega nacionalnega dokumenta, ki se ukvarja s sistemskimi spremembami. Res so določene rešitve prepletene med seboj. Če predlagamo drugi tuji jezik kot obvezen, je seveda naloga kurikularne prenove, da pripravi učne načrte za to. Določenim ukrepom se nismo mogli popolnoma izogniti, čeprav bi mogoče bolj sodili v kurikularno prenovo, kot je recimo to, da so v učnih načrtih za vse predmete določeni minimalni standardi znanja ali da so postavljeni standardi pri vseh predmetih, kaj naj bi učenci ob koncu vsakega razreda znali. V dokumentu smo posebej opozorili na ukrepe, ki imajo posledice tudi za kurikularno prenovo."

Pred dnevi je svoje poglobljene in domišljene poglede na razvoj slovenskega izobraževanja objavila civilna družba pod vodstvom dr. Slavka Gabra in Gregorja Deleje. Vam je uspelo kaj prebrati?

"Ne še, ker smo se res intenzivno ukvarjali z našim dokumentom. Nekateri člani tega partnerstva so bili od začetka vključeni v našo skupino in v tistem obdobju smo skupaj diskutirali in razmišljali o določenih rešitvah, nekateri so kasneje izstopili, drugi ostali. Ob javnih predstavitvah mnenj so nekateri iz skupine partnerstva prišli predstavit svoje poglede. Predvidevam, da so določene rešitve obeh skupin zagotovo enake, težko bi si predstavljal, da bi imeli drugačne poglede, kje pa bo gotovo prišlo do razhajanj."

Pa boste upoštevali tudi njihove razmisleke, predloge?

"Nikoli se nismo ukvarjali s tem, kateri skupini kdo pripada. Vsak, ki je prišel predstavit svoje stališče, je bil dobrodošel. Tudi pri dopolnjevanju nacionalnega programa smo, če ima kdo boljši predlog, boljše argumente, pripravljeni razmisliti in po potrebi tudi spremeniti naše ukrepe. To ne velja samo za skupino partnerstva. V procesu nastajanja nacionalnega programa ni minil niti teden, da ne bi dobili sporočila kakšne interesne skupine, ki je želela predstaviti svoje poglede, in tudi naprej bomo prisluhnili predlogom. Seveda se vsega ne da upoštevati, nekatere skupine imajo zelo parcialne poglede, in ko postavljamo cel sistem, ni nujno, da se da vse uskladiti."

Ali vas, tudi po tem, ko ste prečesali vzgojno-izobraževalni sistem, kaj skrbi za njegovo prihodnost?

"Ne, ne skrbi me, to pa ne pomeni, da je vse idealno. Najprej je treba izpostaviti kadrovsko situacijo. Ko smo se ukvarjali z našimi predlogi, smo se velikokrat spraševali, ali je to, kar želimo, v trenutni kadrovski situaciji sploh izvedljivo. Dogovorili smo se, da ne želimo zanemariti kadrovske problematike, ki jo imamo trenutno pri nas, vendarle pa smo predloge, ki so namenjeni razvoju vzgojno-izobraževalnega sistema, postavljali na osnovi, da imamo zadosti ustreznega kadra. Sicer nam marsikateri predlog, če ne večina njih, propade že na začetku. Ni vse idealno, imamo pa dobro osnovo. Kar se tiče našega programa, nisem nikoli govoril, da delamo reformo, ampak nadgraditev obstoječega sistema. Kaj je gotovo treba spremeniti, saj je realnost drugačna, kot je bila še pred desetletjem. Zelo poudarjamo inkluzivno naravnanost našega šolskega sistema, ker se zavedamo, da je v njem zelo veliko različnih otrok, učencev, dijakov s posebnimi potrebami, veliko priseljencev, veliko nadarjenih otrok, vse to zahteva drugačen pristop in drugačen pogled. Tudi vprašanje varnega in spodbudnega učnega okolja je izredno pomembna tema, čemur smo lahko bili priča tudi zadnje dni. Določena vsebinska področja so absolutno zahtevala premislek in zahtevajo ukrepe, če želimo sistem izboljšati."