(INTERVJU) Infektolog Andrej Trampuž: Še nikoli nismo bili tako blizu koncu pandemije

Zakaj so razmere na vzhodu Evrope, tudi v Sloveniji, slabše kot na zahodu Evrope, kjer se situacija vendarle počasi umirja in ponekod celo načrtujejo rahljanje ukrepov?

"Dva razloga sta. Prvi je, da smo v državah bivše Jugoslavije podcenjevali nevarnost, ker je prvi val prešel hitro in brez višjih številk. To pa zato, ker smo bili zelo prestrašeni zaradi dogodkov iz Italije. Vsi ljudje so od strahu enostavno ostali doma. In ker se ni veliko ljudi gibalo naokrog, je bilo preprečevanje infekcij takrat uspešno. Poleti, ko bi se morali pripravljati na drugi val, pa je bil čas za to zamujen. Vsi infektologi in epidemiologi smo napovedovali, da bo drugi val hujši od prvega, in v tem zamujenem času se je virus potihoma razširil po regiji. Čim je bilo hladneje, so ljudje šli v zaprte prostore in virus se ni več širil po posameznih žariščih, ampak se je pojavil kar naenkrat povsod. Najkasneje takrat bi morali ukrepati strogo, a bili smo omahljivi. In to je bila druga napaka: ko je število primerov začelo naraščati, bi bilo treba takoj zaostriti ukrepe - namreč čim kasneje in bolj postopno se ukrepi zaostrujejo, težje je epidemijo zajeziti. Z dvo- do tritedenskim zamikom pridejo potem težki bolniki in tudi umrli. Slovenija, Hrvaška, Portugalska in Avstrija so najslabše države z največjim številom umrlih. Edina izjema je Švedska, ki ima tudi visoko število smrti, a oni so naredili napako, da nikoli niso uvedli pravega zaprtja."

Na pragu EU so cepiva. Kaj pomeni izdaja dovoljenja v Veliki Britaniji za dostavo Pfizerjevega cepiva EU?

"Gre za vprašanje nekaj dni in Velika Britanija je prva odobrila cepivo, deloma iz političnih razlogov. Evropa ima nekoliko drugačne pogoje, govorimo o pogojni odobritvi, in ta bo prišla v naslednjih dneh. Cepljenje se bo kljub temu v vseh evropskih državah začelo več ali manj istočasno, saj je treba pripraviti še logistiko, in tudi Velika Britanija bo potrebovala še nekaj tednov do prvega cepljenja.

A končno je na vidiku konec pandemije - še nikoli nismo bili tako blizu koncu kot danes. Ne zaradi Velike Britanije, ampak zaradi cepiva, ki bo v naslednjih tednih prišlo v vse države, in ni treba precepiti celotnega prebivalstva, da bo prišlo do zajezitve. Zadošča že polovica prebivalstva, da se prelomi in se ta virus ne širi več naprej."

Gre za logistično izjemno zahteven podvig. Kako se na cepljenje pripravlja Nemčija?

"Tudi tukaj Nemčija v poletnih mesecih ni zamujala. Pripravljala se je na drugi val - povečali smo ne samo število postelj, ampak tudi število osebja, tako da nimamo pomanjkanja osebja, kar je problem tudi na Hrvaškem. Istočasno je država pripravljala tudi logistiko. Že nekaj mesecev imamo določene cepilne centre in Nemčija lahko na dan precepi 200.000 ljudi. Gre za okoli 40 cepilnih centrov, kjer je vsa logistika premišljena, določene so poti, kje bodo ljudje prihajali in kje stali, da ne bodo prišli v stik z drugimi, da ne nastane novo žarišče, določeno je tudi, kako bodo transportirali cepivo. Letala s cepivom bodo pristajala na letališču v Frankfurtu, od tam potovala na druga letališča, z letališč pa jih bodo v hladilnikih peljali do cepilnih centrov. Določeno je tudi, kako bo v cepilnih centrih teklo cepljenje. Ker cepivo Pfizer-BioNTecha se mora najprej z -70 stopinj Celzija odtaliti na sobno temperaturo in nato znotraj 30 minut tudi cepiti. To pomeni, da je treba logistiko zelo dobro premisliti, in to je več ali manj že vse pripravljeno."

V Sloveniji za zdaj priprava te strategije še teče, večjih količin Pfizerjevega cepiva še ne moremo skladiščiti.

"Seveda bi bilo bolje imeti nemško načrtovanje kot improvizacijo, a tudi Slovenija bo našla to pot, saj je bila zelo uspešna, ko je bilo treba opremiti nove prostore za covid bolnike, to je šlo zelo hitro. Seveda Slovenci vse to znamo, a kaže, da politiki zamujajo, niti ljudem ne povedo čisto odkrito, kaj jih čaka. Nekatere odločitve pa so bolj politično kot medicinsko obarvane. Ljudem bi bilo treba že pred tedni povedati, da praznovanja božiča in silvestra ne bo, da se psihično pripravijo in da vedo, zakaj. Je pa res, da je Nemčija ekonomsko veliko močnejša, veliko lažje naredi 40 cepilnih centrov kot Slovenija, to je treba tudi upoštevati in upam, da bo Svetovna zdravstvena organizacija, ki bo to organizacijo podpirala, državam pomagala, da vzpostavijo ta sistem. Gre namreč za globalni problem in zato je v interesu vseh, da vse države dobijo cepivo in zaščitijo ljudi."

Kaj pa po cepljenju? Za vsa tri cepiva - AstraZeneca, Moderna in Pfizer/BioNTech - sta predvideni dve dozi cepljenja v razmiku nekaj tednov. Gre za 21 dni, poleg tega bodo cepiva prihajala postopoma. Kaj v vmesnem času in kako dolgo bodo ukrepi še potrebni?

"To bomo videli. Sedaj imamo na voljo zelo dobre teste, ne le PCR, ampak tudi hitre teste - imamo dobre senzorje, ki ugotavljajo, kako in kje se virus širi praktično dnevno. Bomo videli, kako učinkovita bo ta strategija, ki predvideva, da cepimo najprej starejše ljudi, ki so najbolj ogroženi, in kmalu bomo videli, ali je število novih infekcij manjše. Naš cilj je seveda, da preprečimo vsako smrtno žrtev najprej. Šele potem gremo na medicinsko osebje in ostale. Verjetno bo število okužb že marca bistveno padlo, do poletja pa bodo omejitve še obstajale in sproščale se bodo lahko le postopoma. Čim hitreje bomo izvedli cepljenje, čim bolj se bomo držali pravil v zimskih mesecih, tem prej bomo lahko šli v normalo. In predvidevam, da poleti normala bo, kar pomeni odprte restavracije, prireditve, potovanja."

Množično testiranje je še ena od stvari, o kateri se v Sloveniji veliko govori. Videli smo ga na Slovaškem, kjer ga ocenjujejo kot uspešnega, in deloma v Veliki Britaniji, a mnenja so še vedno deljena.

"Množično testiranje ni smiselno, saj nam potem zmanjka testov tam, kjer jih res potrebujemo, torej pri ljudeh, ki imajo simptome, ali tistih, ki so ogroženi. Testiranje cele populacije nam pokaže stanje le na en dan, torej bi morali testirati vsak dan, kar pa je nemogoče. Pozitivne so okužene osebe le nekaj dni, preden zbolijo, do nekaj dni po tem, ko nimajo simptomov. Večje skupine ima smisel testirati le tam, kjer se opaža, da s poostrenimi ukrepi ne pride do umiritve situacije, in želimo videti, kje se virus širi, ter ugotoviti, kakšni ukrepi so potrebni. Gre za ciljano testiranje. Kajti imamo tudi omejene kapacitete testov, zato je testiranje vseh ljudi neracionalno in znova gre za politično odločitev, s katero želijo politiki povedati predvsem, da se trudijo za zamejitev pandemije. A ta strategija je napačna."

Velikokrat se za prepričevanje ljudi uporablja strah. Morda je bil strah učinkovit za prepričevanje v prvem valu, sedaj, kot kaže, ni. Nemška kanclerka uporablja dosti bolj pomirjujoče tone.

"Zastraševanje zagotovo ni pravi način, kajti odvisni smo od ljudi, ki sodelujejo, in sodelovali bodo le, če bodo razumeli, zakaj je sodelovanje pomembno. Zato je umirjen način veliko boljši. Ker časi so težki. To lahko rečem kot običajen državljan in kot zdravnik. Vsak dan vidimo res tragične zgodbe in ljudje imajo resne težave. Padejo v depresijo, malodušje. Verjetno je včerajšnji dogodek v Nemčiji (pogovor je bil opravljen v sredo, op. p.), ko je voznik zapeljal avtomobil v množico ljudi, povezan z epidemijo. Vidi se, da ljudje težko prenašajo situacijo. Smo socialna bitja in najboljši način za prepričevanje je dobra komunikacija. Tega se morajo politiki naučiti. Tudi Merklova je bila marca malo pozna, zamudila je kaka dva tedna; politiki bi morali bolj poslušati medicince, a velikokrat so pod vplivom gospodarstva. Morda preveč. Ta težava je bila denimo v Švici, kjer so zelo odvisni od gospodarskih lobijev, in kljub temu da je najbogatejša država, je bila v covidu najslabša. Zelo dolgo se niso mogli odločiti za lockdown, do zadnjega so skušali obdržati razmere kot običajno in s tem so žrtvovali stare ljudi. To je meni osebno najbolj žalostno - ljudi, ki so celo življenje delali in ki se jim moramo zahvaliti, da danes lahko delamo in živimo zelo dobro, ker so nam oni to omogočili, sedaj puščamo na cedilu. Praktično se jih žrtvuje."

Kakšna je umrljivost in starostna struktura bolnih v Nemčiji?

"Osemdesetletnik ima 7000-krat večjo verjetnost, da bo umrl zaradi koronavirusa kot nekdo, ki je star 20 let. Tudi 20-letnik lahko umre, a 80-letnik ima 7000-krat večje tveganje. To je bolezen, ki prizadene predvsem stare ljudi. Zato se tako bojimo širjenja v domovih za ostarele. V Nemčiji je umrljivost visoka, danes je bilo 478 smrtnih primerov zaradi covida, pred nekaj tedni smo imeli okoli 200 primerov. Ta val šele prihaja za nami, gre za ljudi, ki so bili po več tednov na intenzivnih oddelkih, in to so res težki trenutki, ko se moramo odločiti, koga bomo še naprej obdržali pri življenju na respiratorju in koga ne."

To je v Nemčiji odločitev zdravnikov ali sorodnikov?

"Zdravnika v pogovoru s svojci. Veliko ljudi pride že vnaprej z željo, kaj želijo in česa ne. A na koncu je to medicinska odločitev na osnovi tega, kakšna je verjetnost, da bo bolnik preživel, in tudi kakšne posledice bo imel. Virus je izjemno agresiven, izjemno nalezljiv in mi nimamo ničesar, s čimer bi ga zdravili. Niti eno protivirusno zdravilo se ni izkazalo za učinkovito. Vse, kar lahko naredimo, je, da podpiramo funkcije, ki so odpovedale, naj bodo to pljuča, ledvice ali kaj drugega. Lahko morda nekoliko uravnavamo imunski odziv s steroidi in upamo, da bo telo bolezen premagalo samo. Pri starejših je imunski sistem namreč oslabel in tega ne zmorejo."

Pa tudi rehabilitacija je precej zahtevna, nekaj posledic pa lahko imajo ljudje še zelo dolgo.

"Posledic je lahko veliko, nekatere od njih so tudi nepovratne, ne le na pljučih, ampak tudi na drugih organih. Od mojih kolegov zdravnikov, ki so se okužili - med zdravniki in sestrami je okoli 20 odstotkov okuženih ali so okužbo že preboleli -, jih ima kar nekaj težave s spominom, koncentracijo, obstajajo dokazi, da vpliva tudi na živčni sistem, ne le na pljuča."

Je pa v vsem slabem poleg cepiv tudi nekaj dobrih novic. Denimo mutacije oziroma odsotnost mutacij.

"Dobro je, da ta virus že poznamo, da vemo, kako se obnaša, kako se prenaša, in da vemo, da so maske in karantena izredno učinkovite. S testi lahko izvemo, kje in kako se širi in kje se ne držijo ukrepov. Torej virus bolj poznamo, vemo, kako se širi, predvsem pa imamo srečo, da je to koronavirus, da ni virus influence. Zadnjih deset ali petnajst let sem napovedoval pandemijo z virusom influence, naj bo ptičja, prašičja ali katera druga gripa. K sreči sem se zmotil, koronavirus namreč res ne mutira denimo tako kot virus influence.

Tudi pri tistih nekaj primerih, kjer je bilo opisano, da je nekdo dvakrat pozitiven, je vprašanje, ali je vse res, a tudi če so resnični, 99,9 odstotka ljudi je zbolelo samo enkrat in ne večkrat. Danes imamo 60 milijonov okuženih in zaznali smo le deset primerov, ki trdijo, da so se okužili dvakrat. Torej infekcija sama ščiti dolgoročno, kar pomeni, da bo tudi cepivo ščitilo dolgoročno, vsaj nekaj mesecev, če ne let. Tudi to je dobra novica, in če ne bi bilo tako, bi lahko bilo veliko slabše. Še ena dobra stvar korone so bliskovite raziskave. Tako BioNTechovo cepivo kot Modernino temeljita na popolnoma novi tehnologiji, kjer cepivo da le delček informacije in telo samo proizvaja protitelesa. Ta tehnologija bo uporabna tudi za druga cepiva in prepričan sem, da bomo imeli naslednje leto zelo uspešno zdravilo tudi proti gripi prav zaradi korone."

Lekcij, ki jih bo pustila korona, bo verjetno veliko.

"Zagotovo bomo bolje pripravljeni z zaščitnimi sredstvi, denimo maskami, in tako bomo uspešno preprečevali vse druge infekcije, ki lahko dodajo tudi veliko smrtnih žrtev. Sedaj denimo praktično ne vidimo nobene gripe. Mislim, da smo se sedaj naučili pomembne lekcije, v Aziji so se že davno naučili, da si je treba razkuževati roke, da če je nekdo bolan, si nadene masko. Pri nas to prej ni bilo normalno, če sem hodil z masko, so me gledali, kot da sem vesoljec. Odslej bo to del naše normalnosti in tako se bomo bolj uspešno borili proti respiratornim infekcijam, ne samo koroni. Zagotovo bomo, če bomo bolni, naslednjo zimo nosili masko in držali distanco."