Jure Apih je napisal eno najpretresljivejših knjig o revolucionarni polpreteklosti, Udbi, človeških usodah - žrtvah revolucije, predvsem pa je knjiga Rdečega mlina blues zelo osebna zgodba Apihovih staršev in Srečka Robinščaka, človeka, ki je dojenčka Jurčka Apiha rešil na začetku vojne, ko sta bila oče in mati že v partizanih. Prvih deset let se je Apih zaradi vojne in ločitve staršev selil po različnih krajih od Zagreba, Ljubljane prek Planice, spet Ljubljane pa do Beograda. Knjiga temelji na preverjenih dokumentih in ne vsebuje fikcije, kljub temu da jo beremo kot roman in je njena resničnost sugestivnejša od fikcije.
"To knjigo sem moral napisati," pravi Apih. "Mlinski kamen, ki sem ga nosil za vratom, pa je še vedno tam." Rdečega mlina blues zajema čas od tridesetih let 20. stoletja do 1992.
Kako je sploh nastala ta zgodba za knjigo o Srečku Robinščaku? Ste jo dolgo nosili v sebi?
"Le nekaj nepovezanih, čeprav zame iritantnih fragmentov sem slišal od svoje mame, ki pa o Srečku ni rada govorila. Zelo malo sem v bistvu vedel, kar je le podžigalo mojo radovednost. V Reporterju je izšla nadaljevanka Silvestra Šurle o tem, kako so komunisti pobijali svoje lastne kadre. V treh nadaljevanjih je opisal tudi zgodbo o Srečku Robinščaku, kakršne nisem poznal. Po isti poti sem šel tudi sam in v Arhivu RS na 1200 straneh odkril neverjetno. Čeprav se grobo sliši, se k poglobljenemu raziskovanju in pisanju nisem mogel spraviti, dokler sta bila oba starša živa. Vsako takšno pisanje, pa naj bo še tako dobronamerno, nekoga prizadene.
Hotel sem napisati knjigo o Srečku, a z vsakim listom, ki sem ga obrnil, je zgodba postajala bolj dramatična, bolj neverjetna, hujša.''
Od 1967. do 2004. je bil Jure Apih zaposlen na Delu. Bil je kreativni direktor prve prave oglaševalske agencije v Sloveniji, Studia Marketing Delo, ki jo je ustanovil 1973 in ki je v nekaj letih pod njegovim vodstvom postala najbolj uspešna jugoslovanska agencija z največ osvojenimi nagradami. Med letoma 1978 in 1980 je bil glavni urednik politično-informativnega tednika Teleks. Od 1981. je bil direktor trženja pri Delu. Med letoma 2001 in 2004 je bil predsednik uprave Dela. Zdaj je upokojenec, a še vedno s pisarno v nekdanji Lesnini, kjer vodi podjetje za organizacijo kongresov, raziskovanje trga in svetovanje Festfest.
‘’Ko smo imeli tiskovno konferenco ob izidu knjige Rdečega mlina blues, se je pojavila sorodnica Srečka Robinščaka, hči njegovega bratranca, pri katerem je v Mariboru delal v trgovini. Še bolj zanimivo pa je, da se je pojavil še nekdo, ki je njen bratranec, to pa je operni pevec Branko Robinšak. Tisti č je bil preprosto napaka, ki se je pogosto dogajala, ko so župniki prepisovali priimke. Absolutno gre za sorodstvo. Tudi on je bil na predstavitvi. Seveda je to mariborska zgodba.’’
Znan je po pisanju kolumn - uvodnikov, pisal jih je od leta 1985 do 1996 v reviji Media Marketing oziroma Marketing Magazinu, MM. Izšli so v knjigi Oglašanja v A-duru. Izšla mu je tudi knjiga kolumn Za lepo misel dam cekin, pa Sedmi premislek in celo kulinarična Fina kuhinja za telebane. “Od nekdaj sem si želel pisati, to je bila moja ambicija od začetka, a me je življenje peljalo drugam,” pravi.
To sem moral napisati, mlinski kamen, ki sem ga nosil za vratom, pa je še vedno tam
Znan je po pisanju kolumn - uvodnikov, pisal jih je od leta 1985 do 1996 v reviji Media Marketing oziroma Marketing Magazinu, MM. Izšli so v knjigi Oglašanja v A-duru. Izšla mu je tudi knjiga kolumn Za lepo misel dam cekin, pa Sedmi premislek in celo kulinarična Fina kuhinja za telebane. "Od nekdaj sem si želel pisati, to je bila moja ambicija od začetka, a me je življenje peljalo drugam," pravi.