Za premiera Janeza Janšo naj bi veljalo, da je politik, ki se znajde v izrednih razmerah. Je to potrdil v prvih dveh tednih vladanja v koronakrizi?
"V prvih dveh tednih je storil veliko nerodnosti, ki so me presenetile. Pričakoval sem večjo agilnost. Če pogledam nazaj, se mi zdi, da smo vsi nekoliko precenjevali njegove sposobnosti kriznega upravljanja. Pokazalo se je, da že dolga leta nima izkušenj na izvršni oblasti in da je bilo njegovih zadnjih sedem let v opoziciji zelo travmatičnih. Tako z osebnega vidika, zaradi afere Patria, kot zaradi pretresov v notranji in mednarodni politiki. Pozna se mu tudi, da ni več mlad. Tu nočem biti žaljiv, vendar se prožnost in odzivnost, zlasti sposobnost prilgajanja novim situacijam, s starostjo manjša. Kot se reče, starega psa ne moreš naučiti novih trikov. Upam, da to ne zveni pregrobo, gre pač za splošno človeško značilnost in Janša ni izjema. Njegov nabor odzivov na krizo kaže na to, kar je že napovedal v predvolilnem spotu pred dvema letoma, ko je na velikem ekranu gledal na prizore iz preteklosti. To ni nujno napačno, saj pomeni, da Janša, ki ga opazujemo zdaj, ni le Janša zadnjih sedem let, se pravi orbanizirani Janša, ki se je pomaknil desno od konsenza Evropske ljudske stranke. Gledamo na sintezo njegovega celotnega življenja. Na trenutke zveni kot populist, naslednji trenutek pa kot Janez Drnovšek. Poleg tega Janša nima enakega populističnega instinkta kot kakšen Orban ali Salvini. Posnema populističen slog, a v kritičnem trenutku je njegov prvi nagon, da se vrne v čas osamosvojitve, ki ga je definiral kot osebnost. To je verjetno razlog, da je za uradnega govorca kriznega štaba izbral Jelka Kacina."
Tudi Kacin tako kot Janša ni več mlad.
"Točno tako. Gre za osamosvojiteljsko generacijo, ki jo pooseblja Janša. V politiko so vstopili izjemno mladi, a se zdi, da se od nje ne znajo posloviti. Tudi Kacin ima operativne sposobnosti, vseeno pa sem nad njim razočaran. Očitno ne moremo pričakovati, da bo nekdo, ki se že vrsto let poklicno ne ukvarja s politiko, kar naenkrat blestel v odnosih z javnostjo. Piar je področje, v katerem prevladujejo mladi profesionalci, tu pa imamo političnega veterana, ki ima leta za upokojitev. Tu se vidi, da se je tudi v Sloveniji zasidral neki element gerontokracije, ki je sicer značilen za vse zahodne družbe."
Ni pa Janša presenetil s tem, kjer je bil vedno agilen, pri podreditvi in obvladovanju represivnega sektorja?
"Drži, vlada je bila zelo hitra pri zamenjavi vodstva policije ter vojske in v naslednjem koraku pri odstranitvi direktorja Sove. To ima v krizni situaciji krize takojšnje in neposredne posledice. Svet za nacionalno varnost se lahko zelo hitro spremeni v sobo za odmev - echo chamber -, v kateri vlada posluša nasvete ljudi, ki jih je sama postavila. S tem se izgubi smisel tega organa, kot je zamišljen v ustavi. To ni dobro, čeprav moram dodati, da na čelo vojske in policije niso bili postavljeni izrazito strankarski ljudje. Gotovo so bližje vladi, ne bi pa jih kar a priori diskreditiral, češ, da nimajo osebne in profesionalne avtonomije. Izpostavil pa bi odsotnost predsednika republike Boruta Pahorja v kriznem upravljanju. Glede na duh ustave bi lahko prevzel bolj proaktivno vlogo."
Vemo, da se je predsednik države odpovedal moralni avtoriteti, kar je eden od razlogov, da so pričakovanja javnosti po njegovih mnenjih in usmeritvah v kriznem času nizka?
"S tem se ne strinjam. Pahor je z velikim naskokom dobil prve volitve in je prvi predsednik republike po Kučanu, ki je ponovil mandat. To v zadnjih dveh desetletjih ni uspelo nobenemu premieru. Ankete pričajo, da ostaja eden najbolj priljubljenih politikov v državi. To, da ljudje ne poslušajo njegovih mnenj, je kliše, ki ga promovirajo njegovi nasprotniki. Večina Pahorjevih kritikov se osredotoča na njegovo komunikacijo na spletnih omrežjih, kot je instagram, ampak to pove prav toliko o njih kot o Pahorju samem. Pahor ima na spletnih omrežjih stil komunikacije, ki pač odraža njegovo osebnost. Tu je res precej frivolnosti, a njegovi institucionalni nastopi so neoporečni. Tudi ob zamenjavi vlade je zelo jasno povedal, kaj pričakuje od premierja. Govoril je o spoštljivem načinu komuniciranja, o človekovih pravicah, spoštovanju človekovega dostojanstva. To je povedal vpričo Janše in vsakdo je razumel, na kaj meri. Če se mediji namesto k analizi njegovih uradnih govorov osredotočajo na fotografije sončenja na balkonu, je to zame bolj problem medijev. Tudi Pahorjev institucionalni nastop glede epidemije ni prišel prepozno. Zanj se je odločil, ko so bili ukrepi že jasni. Tu mu nimam kaj očitati. Kritičen pa sem, da ne sodeluje bolj proaktivno v Svetu za nacionalno varnost in se bolj ne izpostavi pri politični koordinaciji, komuniciranju izrednih ukrepov in mediaciji med vlado in opozicijo, kot v času krize počneta denimo italijanski predsednik in celo španski kralj."
Janša je svojo opozicijsko kariero začel kot ekonomski populist, šele okoli leta 2002 se je spreobrnil v ekonomski liberalizem, čeprav bolj na deklarativni ravni kot v praksi. Zdaj se vrača na izhodišče
Ponuja se tudi vzporednica z Demosovo vlado, ki je dobila vojno, takoj za tem pa se je vnel boj za zasluge. Možno je, da se bo ponovilo nekaj podobnega