(INTERVJU) Maja Rupnik: Smo sredi velikega biološkega poskusa v živo

Profesorica Maja Rupnik je priznana mikrobiologinja, vodja raziskovalnega laboratorija pri Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). Ta je v času koronavirusa ključna institucija v tekmi z virusom, ki je pretresel temelje države. Marsikdo ne ve, da gre za eno redkih državnih institucij s sedežem v Mariboru, te dni pa v svojih laboratorijih na različnih lokacijah naredijo več kot polovico vseh testov v Sloveniji. Rupnikova raziskuje in vodi laboratorij tudi na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru, ampak skupina raziskovalcev je enaka, deluje pa na dveh lokacijah in niza izjemne mednarodne uspehe.
Uvodoma se v najinem pogovoru izriše situacija slepega zmenka. Novi koronavirus je bil še nedavno popoln neznanec in po prvem "usodnem" srečanju moramo o njem vedeti vse. Zato sedaj različne stroke pospešeno raziskujejo različne vidike njegovega pojavljanja, obnašanja, struktur ... "Nas mikrobiologe zanima, kako virus poiskati, kako ga detektirati; infektologi se ukvarjajo z vprašanjem, kako ga zdraviti; epidemiologi pa, na kakšen način in kako hitro se virus širi, kako je obstojen," pravi raziskovalka. Kaj torej novi koronavirus je in kaj počne znanost za njim?

Mikrobiologija: Kako izslediti virus, ko smo okuženi, in še posebej kako mu slediti po okužbi

Ste mikrobiologinja, delate v enem redkih laboratorijev, ki sedaj niso zaprti. Kaj iščete?
"Mikrobiologi se delimo na dve skupini, eni se ukvarjajo z diagnostično mikrobiologijo, drugi pa smo bolj raziskovalno usmerjeni. Diagnostične mikrobiologe najbolj zanima, kako poiskati virus pri bolniku. To je bolj zapleteno vprašanje, kot je morda videti. Ključno je, da noben rezultat ni 100-odstoten. Negativni test ne pomeni 100-odstotne negativnosti, pozitivni test pa ne pomeni vedno 100-odstotne pozitivnosti. V mikrobiologiji poznamo lažno pozitivne in lažno negativne rezultate. Mikrobiologa, ki dela diagnostiko, najbolj zanima, kako dober je test, ki ga uporablja. Torej, lahko zaupam pri negativnemu testu, da ta človek res nima virusa? In seveda obratno. Testi, ki jih uporabljamo sedaj, so zelo natančni pri pozitivnem rezultatu. Pri negativnem rezultatu pa je tako, da si lahko danes negativen, ker je virus premalo namnožen in ga je še premalo, jutri pa bo test pozitiven, ker se bo virus dovolj pomnožil, da se bo pokazal na testu. Ali pa se virus v človeku že namnožuje in ga je veliko, a ne na mestu, kjer smo ga iskali. Minus v danem trenutku ne pomeni vedno 100-odstotnega minusa."

Epidemiologija: Koliko ljudi je obolelo, lahko ugotavljamo tudi za nazaj. Sedaj imamo druge skrbi

Pristopi držav so sedaj različni, od takojšnjih strogih ukrepanj do preprostejših, ohlapnejših rešitev.
"Države so ubrale precej različne strategije. Lahko rečemo, da smo trenutno sredi velikega biološkega poskusa v živo. In šele v jeseni bomo lahko prvič primerjali, kako uspešna je bila katera strategija, in nato potem mogoče še ob naslednji sezoni. Jeseni se bodo pričele stvari v večini držav umirjati in takrat se bo dalo primerjati, kakšen je bil potek krivulj v kateri državi - kje je bil hiter in visok in kje so uspeli krivuljo razpotegniti tako, da je bilo relativno malo primerov vsak dan in je lahko zdravstveni sistem to vzdržal."
Imata torej vsakodnevno opazovanje in primerjanje krivulj po državah smisel v tej fazi epidemije?
"Ne, Slovenija ima svoje število prebivalcev, svoj način testiranja ... Najbolje se je primerjati znotraj svojega sistema. In trenutno naše številke - ne vem, ali je spodbudno prava beseda - dajejo smisel temu, kar počnemo, ko se vsi zadržujemo doma. Sploh Maribor ima precej dobro situacijo tudi glede na to, da je drugo največje mesto, da ima ogromno učno bolnišnico. Težko je razložiti, zakaj, morda imamo srečo, da nismo počitniško tako vezani na Italijo kot Ljubljana, UKC Maribor je prej začel z ukrepi, hitro so vse zaposlene, ki so se vračali s potovanj, poslali domov ... Tudi župan je hitro sprejel ukrepe, dan pred ostalimi. In ta en dan, čeprav se sliši malo, lahko veliko doprinese."

Infektologija: Kako zdraviti virus in tveganje ob hitenju

Infektologi sedaj iščejo načine, kako zdraviti obolele. Nekaj protivirusnih zdravil je v poskusni fazi, potem so tukaj zdravila, ki zdravijo najhujše zaplete, torej pljučnice. Kako obetavna so nova protivirusna zdravila?
"Infektologi imajo klinične izkušnje in na podlagi teh izkušenj se lahko odločijo za uporabo terapij, ki so se že izkazale za uspešne pri določenem tipu pljučnic in vnetij. Še ena od težav je ta, da se tudi infektologi, tako kot vsi drugi, s tem virusom in njegovimi raznolikimi obrazi srečujejo prvič. Tukaj so neprecenljive izkušnje njihovih kolegov iz Kitajske ali drugih držav. Ti jim lahko povedo, na kakšne raznolike načine se kaže bolezen, in tudi, s katerimi zdravili so bolj ali manj uspešno zdravili bolnike. Gotovo bo tudi razvoj novih zdravil in cepiv potekal s podobno hitrostjo, kot smo to videli pri diagnostičnih testih."