(INTERVJU) ''Pravi planinci se zavedajo, da standardi v planinskih kočah ne morejo biti enaki kot v navadnih gostilnah''

Kakšne spremembe opažate skozi leta, koliko smo Slovenci še narod planincev?

"Slovenci smo narod planincev. Je pa danes opazen drugačen pristop, namreč veliko planincev ne čuti potrebe, da bi se morali pri svojem planinstvu vključevati v društva."

Je bilo letos morda kaj drugače? Zaradi razmer so domači gostje v večjem številu dopustovali doma, se odpravljali tudi v gore. Ste to tudi vi zaznali?

"Smo. Letos je za kakšnih dvajset odstotkov več planincev v gorah."

Za veliko ljudi je pohodništvo zgolj rekreacija v naravi, hodijo za oddih, za boljše počutje ali v želji po osvajanju vrhov, ni pa več toliko interesa za povezovanje v društva, ugotavljate tudi v društvih. Kdaj in zakaj pa se vendarle včlaniti v planinsko društvo?

"Eden od vidikov je gotovo ta, da se v društvih tudi ozavešča, uči vedenje v naravi. Letos, ko je bilo več manj izkušenih pohodnikov, se je pokazalo prav to, da je nato več smeti, da imajo gostje nenavadna pričakovanja pri kočah, gorska reševalna služba je reševala ljudi, ki se sicer niso ponesrečili, so se pa izgubljali …

Seveda je največ uspehov, če se ta vzgoja začne pri mladih. V kasnejših letih je glavni motiv sodelovanje pri organiziranih planinskih izletih, kjer naši vodniki poskrbijo za varno hojo po gorah. Naši vodniki morajo biti registrirani pri PZS, imajo tudi opravljene gorniške tečaje in vse druge izpite pri PZS.

Pravi planinci se zavedajo, da standardi v planinskih kočah ne morejo biti enaki kot v navadnih gostilnah ali hotelih, saj tu veljajo težji pogoji poslovanja - dostave so zahtevnejše, koče ponavadi niso locirane na komunalno urejenih območjih, koče so v upravljanju društev, ta pa nimajo zagotovljenih sistemskih virov za njihovo vzdrževanje. Pomembno je tudi spoznanje, da so planinci z včlanitvijo v planinska društva in PZS nezgodno zavarovani, prav tako imajo cenejše spanje v planinskih kočah."

Na spletni strani vašega društva je zapisano, da ne le da ste eno najstarejših društev, po številu članov ste tudi eno največjih planinskih društev v Sloveniji.

"Drži, imamo več kot 600 registriranih članov. Posebni smo tudi zato, ker imamo v okviru društva različne odseke. To so mladinski, vodniški, markacistični, gospodarski in kolesarski. Imamo še dve sekciji, in sicer Henkel in Univerza v Mariboru - Feri."

Kako je z vzgojo podmladka? Gre ljubezen do pohodništva še zmeraj iz roda v rod v družinah ali vendarle k temu prispevajo tudi krožki, planinske skupine na osnovnih šolah?

"Vzgoja za planinstvo se začne v mladosti. Zato je posebno pomemben mladinski odsek, kjer v okviru devetih osnovnih šol v Mariboru organiziramo planinske krožke ali skupine. Pri tem imajo ključno vlogo mentorice, ki so učiteljice na teh šolah."

V društvih ste se primorani spopadati s številnim izzivi, med bolj finančno zahtevnimi je vzdrževanje planinskih koč. PD Maribor Matica ima v lasti Mariborsko kočo in Kočo na Žavcarjevem vrhu. Poleg tega sta obe tudi že "v letih", Mariborska koča je bila na starih temeljih zgrajena leta 1946, Koča na Žavcarjevem vrhu leta 1954. Kako gre vam pri tem?

"Kot sem že omenil, so koče velik zalogaj za vsa društva. Zlasti so problematične tiste, ki niso visokogorske, saj nimajo zagotovljenih sistemskih virov za vzdrževanje preko PZS. Tako je to na plečih planinskih društev, v glavnem iz članarin, sponzorskih in donatorskih sredstev. Društva imajo tudi omejene možnosti lastne participacije pri kandidiranju na razpisih. Se pa trudimo in poskušamo delati nemogoče.

Pred časom smo obnovili stavbno pohištvo na Mariborski koči, nekoliko smo energetsko izboljšali tudi stene. Na Žavcarjevem vrhu smo osvežili zunanjost koče ter sanirali kuhinjo in pomožne prostore, uredili vodovod itn. Letos ali prihodnje leto bi radi zamenjali okna in energetsko izolirali stene, ker se veliko energije izgubi. Prav tako se bomo morali v kratkem lotiti izvedbe čistilne naprave na obeh lokacijah, kar bo velik zalogaj."

Kako posamezna koča dela, je odvisno tudi od najemnika. Je težava najti pravega? Da ni pritožb nad ponudbo, prijaznostjo, odprtostjo.

"Usmeritev PZS je, da je nižje ležeče koče nujno treba povezati s turističnimi vsebinami. Pomagamo si z najemniki, ki so pri tem bolj ali manj uspešni, odvisno od njihove sposobnosti. Težimo k dolgoročnim odnosom in se sproti pogovarjamo o problemih. Pritožbe obravnavamo resno, je pa treba razumeti, da veljajo posebni pogoji. V nekaterih primerih gre za nekoliko bolj odročne lokacije, kjer je obiskovalcev čez teden zelo malo, zato koče niso odprte. Drugim ne ustreza, da imajo ločene terase za obiskovalce s psi, tretji imajo radi tradicionalne jedi, spet drugi bi raje kaj modernejšega. Toda treba je razumeti vse goste."

Kako je z markacisti pri vašem društvu?

"Markacistični odsek pri nas ni številen, a ob skupnih akcijah se nas nabere veliko. Lani je društvo opravilo veliko delo na Poti čez Kozjak, letos smo nanovo markirali Južno pohorsko pot. Prav tako smo to opravili v Svečini."

Nekoč so bila društva tudi širše dejavna. PD Maribor Matica je denimo prirejalo plese. Kako je danes s kulturnim angažmajem, širšo prisotnostjo društva v Mariboru in drugod?

"Sedaj so drugačni časi, zato v zadnjih nekaj letih nismo imeli planinskega plesa. Mlajše generacije so enostavno drugačne. Povezani so preko družbenih omrežij in na veliko izletov gredo po priporočilih planincev, ki objavljajo opise poti na raznih forumih in omrežjih. A kdo ve, morebiti pa bodo spet kdaj drugačni časi in bomo kakšnega organizirali."