(INTERVJU) Saša Arsenovič: Razmišljam o ponovni kandidaturi za župana

Večerova javnomnenjska anketa vam je namerila precej boljši rezultat kot po prvem letu županovanja. S čim ste si pridobili večje zaupanje meščanov?

"Vesel sem teh rezultatov, dali so predvsem zagon in motivacijo ekipi, ki je vedno boljša, močnejša. Lani neke velike teže tem rezultatom nismo dajali. Kot sem tedaj rekel, bo ne glede na javnomnenjsko raziskavo moj naslednji dan enak. To je, da bomo skušali od jutra do večera narediti čim več, saj je razvojni zaostanek velik, izzivov je še vedno ogromno. Enako razmišljam danes. Je pa res, da je ekipa močnejša in bodo zaradi tega rezultati iz leta v leto boljši."

Pred kratkim smo v Večeru predstavili deset najpomembnejših investicij v tem mandatu. Podporniki so zaploskali učinkovitosti vaše ekipe, kritiki so opozorili, da je projekte v izvajanju načrtoval že prejšnji župan, nevtralne opazovalce so zaskrbele globoke in odprte finančne postavke pri nekaterih ključnih projektih. In vsi imajo po svoje prav.

"Popolnoma razumem vse pomisleke. Glede že pripravljenih projektov - ti na žalost niso bili pripravljeni. Če bi prejšnja ekipa delala tako, kot mi zdaj, bi bili projekti izvedeni že pred volitvami leta 2018, kot so bili v večini mestnih občin v Sloveniji. In prav zato, ker ni bilo projektnega vodenja, sem se odločil, da potegnemo univerzitetno mesto tja, kamor sodi."

Mestni proračun ste za leto 2021 napihnili v rekordne višave, vreden je kar 166 milijonov evrov. Pri tem ste ga lahko uravnotežili le tako, da ste predvideli dodatno zadolževanje v višini 15,4 milijona evrov in prodajo Farmadenta za 10,2 milijona evrov. Drži vodo ta plan?

"Proračun je vedno večji, kot je realizacija, ker se zaradi narave dela ne more natančno načrtovati, koliko bo dejansko izvedenih del. Seveda si želimo čim več projektov izvesti, kar že dokazujemo. Farmadenta načeloma ne želimo prodati, vendar moramo kot dobri gospodarji preveriti situacijo na trgu, da nam ne bi nekoč očitali, da nismo niti želeli vedeti, koliko bi nam nekdo ponudil."

Zakaj pravzaprav sploh prodajate Farmadent, eno najuspešnejših občinskih podjetij? Ga morate prodati zaradi novega zakona o lekarniški dejavnosti, zaradi slabšega poslovanja ali ker drugače ne morete zapreti občinskega proračuna?

"Nič od tega. Glede na konsolidacijo vseh javnih podjetij si želimo imeti močne in učinkovite finance, da bodo lahko razvojne. Glede na to, da je Farmadent lahko občinam ustanoviteljicam vedno izplačeval dividende, si ga želimo ohraniti kot dobičkonosno podjetje. Res pa je, da so se stvari na trgu grosistov bistveno spremenile. Na to moramo reagirati in si ne smemo zatiskati oči, kot da se nič ni zgodilo. Kot dobri gospodarji moramo odgovorno do lastnine davkoplačevalcev preveriti tudi možnost, ali je prodaja bolj smotrna od ohranitve Farmadenta, kot je. Istočasno pa se ukvarjamo tudi s tem, kako bi Farmadent lahko z novimi programi ohranjal delovna mesta v tem okolju."

Finančnik Jože Dover je na Večerovih pogledih izračunal, da bi za Farmadent morali iztržiti okoli 20 milijonov evrov.

"Zelo pozdravljam njegov izračun in ga prosim, da, če to ve, še pripelje takšnega kupca. Trg bo povedal, koliko je vreden Farmadent. V proračunu smo navedli našo minimalno ceno, upam, da bo višja."

Kaj pa lastna poraba in število zaposlenih na občini? Za maso plač boste prihodnje leto odšteli kar 9,4 milijona evrov. Ko ste prevzeli županski mandat, je bil ta znesek 6,5 milijona evrov.

"Kar zadeva lastno porabo, sem naredil analizo stroškov reprezentance v letih 2017, 2018 in 2019. Naša poraba je bila pod 50 tisoč evrov, v prejšnjih letih pa dvakrat po 400 tisoč evrov. Povečani stroški dela so posledica dviga plač zaradi realizacije dogovora o plačah med vlado in sindikati, na kar kot občina nimamo vpliva. Delno pa se moramo zavedati, da občina sedaj izvaja, bistveno hitreje pripravlja in nadzoruje množico projektov. Za to potrebujemo čisto drugi tip zaposlenih, da smo lahko vsemu kos. Prejšnja leta je mesto naredilo izjemno malo projektov. Za kakovostno izvajanje, kar se zdaj dogaja, pa potrebujemo kompetentne ljudi."

Število zaposlenih je trenutno najvišje v zgodovini mariborske občine, v kadrovskem načrtu za leto 2021 jih predvidevate že 304. To se vam zdi vzdržno z javnofinančnega vidika?

"Ne zdi se mi optimalno in načrtujemo tudi reorganizacijo. Je pa vprašanje, koliko bo mesto raslo, koliko bo v prihodnje še denarja za izvajanje investicij. Če smo optimisti in bomo Maribor priključili izzivu, kako počrpati 11 milijard evrov iz EU, bomo zagotovo potrebovali takšno število ljudi. Ker projekti se ne izvedejo sami od sebe."

Ali bo Maribor zmagal in prilezel na Mount Everest, kar ste obljubili ob prevzemu županskega položaja, bo v veliki meri odvisno od tega, kako boste uspešni pri iskanju finančnih virov v Ljubljani in Bruslju.

"Rekel sem, da gremo na Mount Everest, in na tej poti uživamo. Ocenjujem, da smo trenutno prišli mimo prvega baznega tabora in da jih je pred nami še šest. Pa jih ne vežem na mandate, ampak hočem povedati, da je pred nami še ogromno dela. Sem pa vesel, da smo že v prvem baznem taboru in da vemo, kako naprej."

Kako boste zagotovili finančno pokritje vseh vaših načrtov?

"To je eden največjih izzivov, ki pa v resnici ni samo izziv mestne občine Maribor, ampak celotne Slovenije, kako počrpati 11 milijard evrov, ki jih bomo nujno potrebovali za zagon gospodarstva po krizi z epidemijo. S sedanjim načinom financiranja občin to seveda ne bo mogoče, ampak to potem ne bo samo problem Maribora, temveč celotne države. Verjamem, da ga bo vlada v sodelovanju z lokalno skupnostjo znala rešiti. Izzive imamo tudi notranje. In sem izjemno ponosen na naša javna podjetja in holding, ker so rezultati že zdaj bistveno boljši, kot so bili kadarkoli. Notranjih rezerv je še veliko tako pri športu in kulturi kot pri delovanju same občine."

Maribor je že več let ena najbolj podfinanciranih občin v Sloveniji. Na to ves čas javno opozarjate, a brez preboja. Je čas za spremembo diplomatske strategije?

"Še vedno mislim, da je treba rešitve iskati v dogovoru. Pripravljamo pa tudi analizo, kaj Maribor iz proračuna plačuje in sodi k obveznim nalogam. Da bomo najprej sami točno vedeli, za koliko je Maribor podfinanciran. Če ne bomo našli dogovora, bomo šli po sodni poti. Primer pohorskih žičnic - občina vskoči s 6 milijoni evrov, kar ne sodi med obvezne naloge, ampak se med ljudmi pričakuje, da bomo mi rešili vprašanje žičniške infrastrukture. To je ena izmed žogic, ki je zdaj na strani ministrstva, da nam pri tem pomaga. Pri ministru Počivalška je bila podpora zagotovljena."

Če vas razumem, bo Maribor v skrajnem primeru tožil državo?

"Vsekakor, kot dober gospodar moram skrbeti za naše mesto, da bodo naši možgani ostajali v regiji. Za razvoj pa potrebujem denar. In če mi ga je nekdo dolžen, ne glede na to, kdo je, ali podjetje ali država, bom odreagiral z istimi vatli. To nima povezave z nobeno desno, levo ali srednjo vlado, ampak z odnosom do financiranja naše občine."

Ko ste pripravili izračun, da je dolg države do mesta v zadnjih petih letih narasel na 85 milijonov evrov, mnogi niso mogli verjeti, da imamo tako nepravičen sistem financiranja.

"Ravno zato, da ne bi operirali s številkami, za katerimi ne bi stali, imamo v naslednjih mesecih veliko nalogo, da za preteklih pet let, za kolikor lahko tožimo državo, preverimo natančno sliko. Tudi ustavno in upravno sodišče zdaj delujeta bolj po ekonomskem načelu in bo zelo pomembno, da ustvarimo jasno sliko glede teh številk."

Ko ste pred županskimi volitvami 2018 presenetljivo sprejeli pokroviteljstvo SMC, je bilo razumeti, da ste to storili predvsem zato, da boste v vladi imeli več razumevanja za mariborske projekte. Ste tudi vi pričakovali več od tega sodelovanja?

"Nisem pričakoval več, ker nisem točno vedel, kako stvari potekajo. Ampak kot vidite, smo zelo operativni, skoraj vsak teden imamo srečanje z enim od ministrov. Imajo pa tudi oni veliko občin, izzivov, letos še epidemijo covida-19. Kljub temu verjamem, da bomo še v tem mandatu rešili odprte teme z mnogimi ministrstvi. Maribor bo dobil to, kar si zasluži."

Kako pa ocenjujete delovanje vlade pri obvladovanju epidemije covida-19? Mesec dni smo bili v lockdownu, številke obolelih in umrlih pa so še vedno visoke.

"V prvem valu smo bili vsi skupaj precej bolj uspešni. Ne vem, zakaj se nismo bolj držali vseh ukrepov, ki bi se jih morali. Predsedniku vlade ni lahko vedeti, nobenemu ministru, kako vedno prav odreagirati, ker v takšni situaciji še nikoli nismo bili. Če opazujemo druge večje države z več zgodovine, znanja, več resursi, ubirajo svoje poti in jih prilagajajo trenutnim razmeram. Situacija res ni prijetna, v resnici vsi vemo, da bo trajala še vsaj tri mesece. Zato je res pomembno, da držimo skupaj, da premagamo virus. Ne bi bil rad v vlogi tistega, ki bi moral odločati, kaj je prav in kaj ne. Težko je soditi o tem, ker nimamo nobene stare analize ali dobrih praks od prej. Po vojni pa je lahko biti general."

Toda zaradi komunikacije vlade so ljudje zmedeni. Danes vam ni treba nositi mask zunaj, še pred dnevi so bile tako obvezne, da šali niso bili primerni. Pa je to samo ena od cvetk, ki ne prispeva k zaupanju ljudi.

"Očitno so pritiski z vseh strani. Skuša se najti neko ugodno pot za zdravstvo, ki pa bi nas lahko tudi nekoliko sprostila. Ni čisto povezano, toda ko se nam je letos posrečil Čarobni december, se je videlo, kako ljudje potrebujejo toplino in luč. Ponosen sem, da so ljudje začutili pripadnost mestu, da lahko tudi v teh težkih časih zapiranja ponudi občutek veselja in sreče. Pri sproščanju pa zaupam v zdrav človeški razum."

Koronaukrepe za gospodarstvo lahko presojate tudi kot lastnik gostinsko-hotelirskega podjetja v Mariboru. So ukrepi učinkoviti, je pomoč pravočasna?

"Pomoč je sicer dobronamerna, a nikakor ni pravočasna. Čas pa je pri financah pomembna kategorija. Prvi val je še nekako šlo, zdaj pa, ko govorimo o štirih, petih mesecih, bo država morala zagotoviti bolj konkretno pomoč, če bo želela, da bo gospodarstvo preživelo."

Kako pa je koronakriza konkretno prizadela vaše podjetje?

"Mislim, da je to vprašanje za direktorja podjetja, jaz sem danes tukaj v vlogi župana mestne občine Maribor. Ni pa lahko."

Ste pa lastnik podjetja. Boste morali prodati kakšno nepremičnino?

"Naj odgovorim na vse zgodbice, ki krožijo po mestu? Naj pomirim javnost, da se nič takega ni zgodilo in se ne bo. Gostilna Maribor in Hotel Maribor sta še vedno v stoodstotni lasti podjetja Galerija Gosposka. Bomo pa verjetno prodajali stanovanja v hotelu v zelo omejenem številu, tista, ki so za hotelsko dejavnost manj primerna. Gre za apartmaje v velikosti 200 kvadratnih metrov. Ta kapital bo potem namenjen za izgradnjo hotelskih zmogljivosti v objektu Stari radio. Torej, župan še vedno verjame v mesto Maribor in bo še dalje vlagal v tem mestu."

Prihodnji mesec naj bi na obisk prišla Janševa vlada. Katere so ključne točke, o katerih bi se radi pogovorili z ministri?

"Iz gradiva, ki smo ga posredovali predsedniku vlade in vsem ministrstvom, je na vsakem področju precej točk. Moj cilj je, da se pogovorimo o tistih, ki jih lahko najprej izvedemo, ki morda nimajo toliko finančnih učinkov, ampak organizacijske. Na primeru Piramide se moramo recimo usklajevati s štirimi ministrstvi. Eden izmed ciljev, na katerem že dolgo delam, je vzpostavitev upravnega centra v prostorih Probanke. S tem bi se sprostila mestna hiša, da bi lahko vse naše urade, ki so zdaj razkropljeni, združili pod eno streho. Enaka situacija je na strani države, ki ima inšpekcijske službe in upravno enoto v petih hišah. Želim si, da bi naši meščani imeli samo dve opciji - upravni center v Probanki in mestno občino na sedanji lokaciji. Cilj srečanja je, da se medresorsko uskladimo za eno mizo, kaj mora kdo narediti in do kdaj."

Glede na politično nestabilnost v državi je sicer vprašanje, ali se bo ta obisk sploh zgodil. Kako razkrajanje vlade vpliva na aktualne dogovore?

"Kot župan si zelo želim stabilne vlade. V dveh letih mandata smo najprej spoznavali eno vlado in se z njo dogovarjali, nato smo enak proces opravili z drugo vlado, vmes je bil vakuum. Mandat pa traja samo štiri leta. Takšno stanje ni dobro. Če se mora vlada ukvarjati z lastnim obstojem in če k temu dodamo še krizo z epidemijo, potem si lahko mislite, koliko časa ostane za to, za kar smo bili vsi skupaj izvoljeni - za uresničevanje programa."

Katere pa so ključne investicije, pri katerih računate na finančno podporo države?

"Zelo blizu smo rešitvi za Center Rotovž, ki bo bistveno več od nove knjižnice. To bo gradbeno izjemno zahteven projekt in smo na dobri poti. Tako blizu nismo še bili nikoli. Država je zagotovila denar, mestna občina je zagotovila denar in upam, da bomo lahko prihodnje leto že zasadili prvo lopato."

Iz katerega vira bo ministrstvo za kulturo zagotovilo denar? Državna proračuna za leti 2021 in 2022 sta sprejeta in v njih ni Centra Rotovž.

"Vsak dan se učimo. Tokrat smo se naučili, da so viri še v kakšnih drugih kontih, ki to omogočajo. So našli pot."

Kaj je novega z zdravstvenima postajama Tezno in Tabor?

"En korak naprej smo pri zdravstveni postaji Tabor v Jezdarski ulici, kjer je arhitekturni natečaj že zaključen. Na Teznem pa je ta postopek ravno v teku in upam, da bo zaključen do konca leta. Po časovnici obstaja možnost, da če se bo vse izšlo, bomo v letu 2022 začeli tudi gradnjo prepotrebne zdravstvene postaje Tezno, kjer seveda računamo na vsaj dvopartitno financiranje​, če ne tripartitno. Tudi država lahko zagotovi za primarno zdravstvo denar, česar do pred kratkim nisem vedel. Drugi izziv pa je, da bi lahko bila ta zdravstvena postaja financirana delno tudi za potrebe situacij, kot je epidemija."

Poglejva še na mestni politični parket. V veliki družini, kot ste nekoč dejali za vašo koalicijo, je v zadnjem času precej nesoglasij. Nekateri so koalicijo že zapustili, nekateri jo najbrž še bodo, nekateri pogrešajo predvsem več komunikacije, skupnega iskanja rešitev, ne samo seznanjanja z dejstvi.

"Všeč mi je bilo, da je družina pisana, veliko smo se naučili drug od drugega. Naši skupna pot in primarna zaveza sta bili, da bomo izvajali program. Imamo zajeten dokument Realizacija programskih nalog koalicije, na katerega smo lahko ponosni vsi, ki smo še v tej koaliciji ali so v njej bili. Je pa res, da smo si različni, kako to doseči. Moj princip je, da partnerjem, dokler zaupanja ne prekršijo, a priori zaupam. Če je nekdo v dveh nadzornih svetih in pomembnih odborih, je to zame več kot izkazano zaupanje. In potem od takšnega partnerja pričakujem, da tudi on zaupa meni, sploh, ker rezultati to potrjujejo. Ne pristajam pa na to, da bo kdorkoli pod pretvezo partnerstva postal nadzornik župana, ker imamo za to druge organe."

Govorite o Stojanu Auerju, ki je zelo kritičen do vašega dela. Je nadaljnje sodelovanje še smiselno?

"O tem mi ni treba več razmišljati. Dve stranki nista podpisali aneksa k prvemu koalicijskemu sporazumu, ki je bil nespremenjen dve leti in je očitno dovolj dobro deloval. To ni neka velika pogodba, ampak dokument, v katerem je zapisan program. Glede na to, da ga dve stranki nista podpisali, avtomatično nista več članici projektne koalicije. Zato bomo sklenili nov koalicijski sporazum, v katerem bomo rešili pravni problem iz prvega, da bo v bodoče lažje vstopanje in izstopanje koalicijskih partnerjev."

K podpisu novega sporazuma torej ne boste povabili LPR Stojana Auerja?

"Ne."

A kritični so tudi nekateri drugi partnerji v koaliciji, ki pogrešajo predvsem več komunikacije.

"Morda smo se z nekaterimi ukvarjali več kot z drugimi. Zdaj bo tudi več časa, ker nas bo manj. V ponedeljek smo imeli koalicijo, ki je bila po dolgem času res mestotvorna, urbana, z obilo kritik, a povedanih na neobtoževalen način, kar me izjemno veseli. Vedno sem in bom poslušal vse vpletene. Imamo podobne cilje, saj so bili tudi programi pred županskimi volitvami podobni. Večina koalicijskih partnerjev in tudi javnomnenjske raziskave potrjujejo ta premik. Težko je govoriti o projektih, dokler jih ne vidiš in občutiš, zato sem vesel, da se rezultati dela že počasi tudi vidijo. Vizija pa gre v resnici dosti dalje in mi je škoda časa, ker vem, koliko stvari še moramo postoriti, da bomo vsaj delno nadoknadili razvojni zaostanek, kaj šele začeli mesto razvijati do te mere, da se bodo drugi priseljevali sem z znanjem in kapitalom."

Kako pa komentirate civilno iniciativo za ponovno odprtje Koroške ceste? Pobudnik peticije Rudi Klanjšek vam očita, da ste odločitev o popolnem zaprtju sprejeli samovoljno, v nasprotju s stroko in projektno dokumentacijo. In še, da ste to storili, da bi povečali vrednost svojega premoženja na Glavnem trgu.

"Če bi mi to očital prometni inženir, katerega fokus bi bila večja pretočnost prometa ne glede na druge deležnike in učinke, ki jih mesto mora zagotavljati, govorim o življenjskih prostorih, socialnih, gospodarskih in okoljskih vidikih, me to ne bi čudilo. Če pa to pove profesor sociologije in pričakuje večjo razpršenost prometa, odgovarjam, da smo prav to storili. Prej smo imeli 12 tisoč avtomobilov na eni ulici, ki ni bila nič kriva, mesto pa ni moglo uporabljati svojega Glavnega trga kot življenjskega prostora, ampak kot tranzitno prometnico. Po analizi se na našo srečo ni zgodilo to, kar smo morali 20 let poslušati, da bo mesto kolapsiralo. Nič se ni zgodilo. Promet je dovolj pretočen. Namesto da se vse kotali po eni ulici, se je en del preusmeril na Koroški most, en del na Lent, en del na Mladinsko ... Ampak to so že izzivi za nove projekte. Da nam je mar, dokazujemo s tem, da imamo že ime projekta, ki se mu reče Tunel Gosposvetska-Mlinska. Zeleno luč je dobil tudi pri ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu. Naredili smo analizo stroškov in koristi. Ko bosta končani zahodna in južna obvoznica v letih 2021 in 2022, bi bilo čisto naravno, da potem država financira tudi tunel, kot je financirala obvoznico Bled in Škofja Loka, predor Markovec. Mislim, da si drugo največje mesto v državi zasluži podoben razvoj, ki bo omogočil tranzit pod mestom, da se bo mesto lahko razvijalo v vsej svoji lepoti nad dvakrat po enim kilometrom tunela. Prosim lepo, o čem se sploh pogovarjamo?"

Pri obnovi Koroške ceste se je vedno načrtovalo, da bo še naprej odprta za osebni promet, taksije in mestni avtobusni promet. Kdaj in zakaj so se načrti tako spremenili?

"Spremembe so nastale zato, ker smo videli, da so se študije na podlagi neznanih predvidenih dejstev pač motile. Nikjer ni bilo treba čakati tako dolgo, da bi to odtehtalo ponovno odprtje tako čudovitega življenjskega prostora, ki smo ga ljudje vzeli za svojega. Ki omogoča razvoj in predvsem povezavo dveh izjemno pomembnih življenjskih prostorov - ob Dravi in Mestnega parka z zaledjem. Tu vmes dolgoročno avtomobilov ne bo. Moramo pa najti druge oblike trajnostne mobilnosti in se zgledovati po dobrih primerih mest. Rešitve bomo našli tako, da bomo v širši sliki mesta odgovorili na vse izzive."

Če bi Glavni trg in Koroško cesto odprli vsaj za manjše električne avtobuse, bi s tem precej razbremenili promet v Razlagovi, Krekovi, Maistrovi, Cankarjevi ... Zakaj ste proti tej rešitvi?

"Zato, ker varnost je lahko da ali ne. Ljudje lahko danes tam brezskrbno hodijo, v trenutku, ko bi bil tam javni potniški promet, spet ne bomo več varni. Ker je ta prostor postal varen, je privabil toliko ljudi, ki se zdaj tam brezskrbno in svobodno sprehajajo. Promet pa je na Mladinski in Razlagovi vedno bil in tisti, ki tam živijo, so zdaj malo bolj obremenjeni, za kar se jim opravičujem."

Se je pa varnost zdaj pri njih poslabšala, predvsem zaradi povečanega prometa avtobusov.

"Zakaj bi imel isti problem na dveh ulicah, če ga lahko imamo na eni?"

Pri iskanju končne rešitve za prometne tokove v smeri vzhod-zahod ste najprej razmišljali o gradnji novih mostov, zdaj so bolj aktualni načrti o tunelu pod središčem mesta. Zakaj je nastala taka sprememba?

"Še vedno vztrajamo vsaj pri dveh mostovih, ki sta bolj brvi za pešce in kolesarje. Eno je povezava Peker in Limbuša preko Mariborskega otoka do Kamnice, tu skrajšamo pot za približno dvanajst kilometrov. Drugo brv ob Glavnem mostu, ki bo na simbolni in fizični ravni dokončno povezala levi in desni breg, pa bomo začeli graditi marca ali aprila prihodnje leto. Tunel pa bo povezal vzhod-zahod, Kamnico s Košaki. In bo tudi bistveno cenejši, kot bi bila gradnja severne obvoznice. Potem sicer ne bi imeli klasičnega prometnega obroča, ampak bolj rešitev v črki U."

Ko boste prihodnje leto z začetkom obnove Lenta še od tam umaknili avtomobile, se bo prometni pritisk na druge ulice še povečal. Zato je pomembno vprašanje, kdaj lahko pričakujemo odpravo tega problema?

"V tem mestu me res fascinira, kako si sami že vnaprej najdemo oreh, ki ga ne moremo streti. Enega takega smo imeli na Koroški cesti in smo ugotovili, da gre življenje čisto lepo naprej. Enako zdaj delamo z Lentom - že vnaprej se sprašujemo, kaj bo, ko bo. Zakaj bi bili že danes slabe volje? Vse naše službe, vsa stroka bo naredila vse, da bo promet na drugih točkah toliko bolj pretočen, da bo med gradnjo čim manj slabih učinkov. Takrat bomo pa v resnici najbolj videli, koliko je to moteče. Prostor ob Dravi želi biti nabrežje, naša plaža, naš novi ogromen življenjski prostor, ne želi biti znova tranzitna pot. Bomo videli, kaj bo med gradnjo, bomo takrat šteli, se odločali, že danes pa načrtujemo rešitev, da ko bo zgrajen tunel, lahko dokončno zapremo tudi Lent."

Združevanje občinskih podjetij pod Javni holding Maribor traja precej več časa, kot ste napovedovali. V mestu pa se ob tem že pojavljajo ugibanja, da bo leto 2021 prineslo nove podražitve komunalnih storitev.

"O nobenih podražitvah ne razmišljamo. Presekali smo gordijske vozle, ki so naša javna podjetja spravili skoraj v stečaj. To smo uspeli urediti z dvigom cen, ki je bil boleč za vse nas, ampak je bil nujen. Holding smo ustanovili, z nadzornim svetom vzpostavili kontrolo, začelo se je optimirati stroške, odpravili so se vsi stari grehi, začela se je razvijati tržna dejavnost, podjetja so lahko zadihala. Vzpostavil se je normalen odnos z drugimi občinami, kjer smo solastniki, to je 30 odstotkov trga teh podjetij. Ta odnos je bil zanemarjen, bile so zamere, zdaj je ta odnos odličen. Odločitev o holdingu že zdaj, ko še ni konsolidiran, prinaša rezultate. Po naših projekcijah bodo podjetja imela tako dobre rezultate, kot verjetno še nikoli. Vesel sem tega razvoja."

Ali ob vseh dolgoročnih načrtih razmišljate tudi o ponovni kandidaturi za župana?

"Razmišljam o ponovni kandidaturi. Se tega v resnici veselim, ker zdaj vem, da lahko s tako čudovito ekipo to mesto res spremenimo. To sem se trudil tudi v prejšnjem življenju, a ni bilo tako učinkovito. Odzivi ljudi so vedno boljši, in če bomo v to smer šli skupaj naprej, verjamem, da lahko še veliko postorimo. Ne bi rad, da bi nekdo tako težko začeto pot potem obrnil v drugo smer."

Kaj bi Mariborčanom zaželeli v letu 2021?

"Glede na situacijo bi najprej želel vsem skupaj veliko mero potrpljenja, spoštovanja vseh, ki se trudijo z bolniki s covidom, in vseh tistih, ki niso deležni rednega programa bolnišnice. Tudi tam je veliko bolečin. Vseh, ki se v javnih podjetjih trudijo, da se življenje, kolikor je možno, normalno odvija. Rad bi dal žarek upanja, ki smo ga pokazali z našim delom doslej. Po dežju vedno posije sonce. Iz izkušnje tega leta se bomo nekaj naučili in nas bo povezala. Vsem želim prijetne, čudovite, mirne božične in novoletne praznike."