Glorija Lorenci
Vzeti divjo žival v roke - ptico, kačo, žabo, miš ... Bi vi rekli: roke proč?
"Vedeti moramo, da divje živali sodijo v divjino in se ne približujejo ljudem, od človeka zmeraj bežijo. Če se divja žival pusti prijeti, celo božati, je najverjetneje z njo nekaj narobe in je morda bolna. Takšne živali ne prijemamo v roke. Nekaj drugega je seveda, če vidimo ptico, ki ima poškodovano krilo, ali mladiča, ki je padel iz gnezda. Opozorila bi denimo, da ljudje zelo pogosto prijemajo netopirje. Če pomotoma prileti v naš prostor, ga poskušamo mirno in s kakšno krpo, ne z golimi rokami, spraviti ven na varno. Netopir je lepa žival, zaščitena, seveda pa je treba imeti v mislih tudi dejstvo, da so netopirji med najpogostejšimi gostitelji mikroorganizmov, predvsem virusov."
Tudi za človeka najnevarnejših virusov.
"Tudi najnevarnejših, če se spomnimo virusov ebole pa mersa, lyssavirusov ..., a seveda ne v našem okolju. Netopirji so naravni rezervoar za mnoge viruse, zaradi katerih sami ne zbolijo, čeprav so okuženi, lahko pa se z njihovimi kužnimi izločki virusi prenesejo na človeka. Zato velja: če imamo na podstrešju netopirje in torej tudi njihove iztrebke, se lotimo čiščenja z razkužilom. Z dobro staro in poceni varekino, ki jo razredčimo z vodo in poškropimo po tleh, nadenemo si rokavice in iztrebke še mokre odstranimo. Enak postopek velja za čiščenje prostorov, kjer so iztrebki glodavcev. Letos je še posebno nujen, ker imamo spet epidemijo mišje mrzlice."
Akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc, univ. dipl. biol., je svojo poklicno kariero že kot absolventka biologije začela na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo (IMI) Medicinske fakultete v Ljubljani in tu je še danes. Kasneje je magistrirala in doktorirala iz virologije - kmalu je raziskave razširila na preučevanje nevarnih mikroorganizmov, ki jih prenašajo različni vektorji, kot so klopi, komarji ... Je vodja Laboratorija za diagnostiko zoonoz in laboratorij WHO na IMI. Leta 1999 je prejela Zoisovo priznanje za vrhunske znanstvene dosežke na področju virologije. Izsledke svojega znanstvenega in strokovnega dela odmevno objavlja v najprestižnejših svetovnih znanstvenih revijah.
Do 15. avgusta je IMI epidemiološki službi prijavil 218 laboratorijsko potrjenih primerov mišje mrzlice. Obolelo je 152 moških in 66 žensk. Nihče od obolelih ni umrl.
Pohorje ima po incidenci največje število bolnikov z mišjo mrzlico
Pred leti sem se pri laboratorijskem delu okužila z virusom klopnega meningoencefalitisa in zbolela
Dva pečata: virusa Dobrava in Zika
Njeno prvo v svetu odmevno odkritje se je zgodilo leta 1988, ko je kot mlada znanstvenica odkrila virus, ki povzroča težko obliko mišje mrzlice, in ga poimenovala Dobrava, po vasi nad Žužemberkom, od koder je bil prvi bolnik, pri katerem so potrdili okužbo s tem virusom. To je še vedno edini “slovenski” virus, ki je registriran pri mednarodnem komiteju za taksonomijo virusov.
Še odmevnejši znanstveni dosežek pa se je zgodil leta 2016, ko je skupina slovenskih znanstvenikov pod njenim vodstvom dokazala povezavo med virusom Zika in mikrocefalijo pri novorojenčkih. Skupina je potrdila, da virus Zika okvari možgane ploda in da v možganskem tkivu napada predvsem živčne celice. Pomembno je bilo tudi razkritje celotnega genoma virusa. Raziskava in znanstvene objave so odmevale po vsem svetu.
Adrenalina je zmeraj ogromno. Pojavi se že, če nas pokličejo, da prihaja vzorec in da sumijo na kožni antraks
