Debeli dve leti je minilo, odkar je doktorica znanosti in specialistka nevrologinja na ljubljanski nevrološki kliniki Milica Gregorič Kramberger bralcem Večera v prilogi V soboto nasmejana sporočila: "Za naše bolnike z demenco imam veselo novico." Takrat, po osmih letih dela v edini nevrološki specialistični ambulanti za spoznavne (kognitivne) motnje pri nas, je bila polna upanja, da ni daleč dan, ko bo lahko ljudem z demenco rekla, vašo bolezen bomo zdravili. Tudi bolniki iz Slovenije so se namreč tedaj pridružili kliničnemu preizkušanju dveh morebitno učinkovitih zdravil proti Alzheimerjevi bolezni. Zdaj, ko so prvi rezultati (nekaterih) prej omenjenih raziskav znani, Krambergerjeva ve, da bodo morali bolniki z demenco na pravo zdravilo proti demenci še čakati.
Kdaj na pregled k nevrologu?
“Iz študij normalnega staranja vemo, da z vsakim dnem, ko postajamo starejši, določenih stvari ne moremo več tako hitro in učinkovito izvesti, povedati, razmisliti. Vendar lahko vse to naredimo ustrezno in pravilno tudi, ko postajamo starejši, če si vzamemo več časa in če se nalogi posvetimo bolj organizirano oziroma urejeno. Tudi nove stvari se lahko v starosti naučimo. Ne množice novih stvari naenkrat, ampak se učimo postopno, po nekaj novosti hkrati. Kaj pa, če ima starejši človek težave in tega ne more narediti, čeprav se zelo potrudi, si vzame čas, ima mir, skratka ga drugi ne motijo, pa mu kljub temu ne uspe, četudi sicer popolnoma normalno funkcionira? Potem je to nekaj, kar je mogoče vredno premisleka in tudi obiska pri nevrologu,” pravi dr. Milica Gregorič Kramberger.
Že od leta 2004 znanost intenzivno išče odgovor, kako bi pri dementnih bolnikih z zdravilom vplivali na bolezenski proces v možganih
Dokler zdravila ne bo, stavijo nevrologi na zgodnjo pomoč vsakemu bolniku posebej, da bi lahko ostal zdrav čim dlje v starost
Kako do boljših storitev?
“Skupaj s kolegi iz Nizozemske, Francije in Švedske bomo tudi mi v novem evropskem projektu Addition bolnike v začetni fazi demence in svojce, ki skrbijo zanje, spraševali tudi o tem, kaj je za njih pomembno. Ali je pomembno, da si sami pripravijo zajtrk, kosilo, večerjo, da poskrbijo, da jih nič ne boli, ali da so na testu v ambulanti dobili boljši ali pa enak rezultat kot nazadnje, da lahko gredo sami v trgovino ... V začetni fazi demence je namreč oseba z demenco vsega tega še sposobna, saj še ni nastopila faza izrazitega pešanja, v kateri pretehta nega.
Zdi se, da bi se s pridobljenimi odgovori predvsem veliko naučili, upamo tudi, da kaj spremenili na bolje. Takšni odgovori bi lahko prispevali k pomembni kvalitativni spremembi oskrbe ali pomoči na domu. Obetajo si, da bi lahko s pomočjo zbranih odgovorov dementnim omogočili ne le pomoč pri tem, da pojejo zdravila in dobijo hrano na dom, ampak še kakšno drugo pomoč, ki bi individualno in kvalitativno izboljšala njihovo življenje z demenco. Predvsem pa se nadejajo, da bo ta pomoč tudi ovrednotena kot zdravstveno-socialna storitev. Za družbo z veliko starejše populacije ima staranje ne le družbene, ampak tudi ekonomske posledice, s tem projektom pa naj bi te potrebe izmerili tudi z denarjem,” je napovedala nov, starejšim na kožo pisani projekt dr. Milica Gregorič Kramberger.