Kaj imata skupnega lignit in hitra cesta?

Manjši sindikat je to temo sicer letos spomladi z napovedanimi stavkami načel, vendar ga večji sindikat pri tem ni podprl. S tem je odprl pot poslovodstvu, ki je brezsramno začelo izpraševati delavce, ali bodo ta dan (upali) stavkali/ti ali ne. Stavkovne zahteve takratne peščice stavkajočih pa so se nanašale prav na prihodnost, ki je vedno bolj negotova.
Z vsemi upokojitvami, odpuščanji in nižjimi plačami, ki jih kot novo dolgoročno rešitev obljublja poslovodstvo, se velenjski premogovnik iz težav ne bo izvil, le še pogrezal so bo vanje. Že sedaj knapi tarnajo, da jih je v jamah premalo. Delajo nadure, a vseeno včasih na dan izkopljejo le 3 tisoč ton premoga (en šoštanjski blok porabi okoli 10 tisoč ton premoga na dan, obratovala naj bi dva). Letos so že 300 tisoč ton v minusu, čeprav je šoštanjska šestica zaradi remonta skoraj dva meseca stala. Za isto količino izkopanega premoga potrebujejo več časa, ker kopljejo vedno v težjih razmerah. Naletijo na več stebrnih udarov, več je možnosti poškodb, več je pretesarb prog, nedokončanih prog ... Edina prava rešitev zanje bi bila dvig cene premoga, ki ga kurijo v najnovejšem in najdražjem kurišču v Sloveniji. In namesto da bi prodajalec oblikoval ceno premoga, saj bi s to ceno moral zagotoviti še sanacijo terena ob zapiranju rudnika, jim jo diktira kupec oziroma lastnik obeh – Holding slovenske elektrarne.