Na srečo me novosti niso doletele ravno nepripravljenega. Imel sem to srečo, da so me v mojem obdobju izobraževanja v različnih šolah (od začetka v Makedoniji, preko Srbije do Slovenije) poučevali tudi učitelji, ki so prehitevali svoj čas. Tako sem moral pri enem predelati četrt učbenika, pri čemer je on bral časopis. Res je, da mi je navodila, torej ukaz, podal ustno - pač še ni bilo elektronske pošte. Spet druga mi je vztrajno narekovala snov iz svojega zvežčiča. Izstopal je tip, ki je razlago namenjal izključno sošolcu, katerega poznavanje in zanimanje za področje je bilo izjemno. Z razlago za ostale ni zapravljal časa - z argumentom, "da tako ne bi razumeli". Kljub temu nam je vedno znova nalagal ogromno nalog in orgazmiral ob naših neuspehih.
Na eni šoli sem (pa ne edini) živel v prepričanju, da je hišnik moj učitelj telovadbe. On nam je namreč vedno dal žogo, original pa je sedel v bližnjem lokalu in ob kavi šarmiral gospodične in gospe. Ti so še vedno prisotni, ampak berejo iz PDF-jev, skrivajo se za poznavanjem kompliciranih formul in enačb, poznavanjem kvadrature Pacifika ob oseki, datumom birme nezakonskega sina nesojene cesarice ... Edino telovadci, kot je bil moj, ne obstajajo več. V današnjem času, kjer se otroku lahko kaj zgodi, bi ga starši in mediji raztrgali. Da o sodstvu in zavarovalnicah sploh ne govorim.
Torej ljudje ostajamo/-jo isti: pametni, neumni (sodobna terminologija uporablja drugačne termine), plemeniti, nizkotni, pogumni, strahopetni, agresivni, miroljubni ... tehnologija pa je zelooo napredovala. In vsi zgoraj navedeni jo lahko uporabijo ter z njeno pomočjo poudarijo ali celo potencirajo svoje osebnostne danosti. Sliši se kar malo grozljivo. Izjeme so seveda revni.
In potem pride virus in nas vse izenači. To sem nekje prebral. Pa nas res? Mogoče je zdaj čas tudi za druge vsebine in pristope? Vem, da se bo stroka sklicevala na učni načrt, ampak je ta sklic neživljenjski enako, kot je čakanje na olimpijado, med katero bi se ustavile vse vojne. Tega pa niti virus ne zmore. Ustaviti vojne namreč. Olimpijado pa je in to z lahkoto.
Predstavljajte si vojno, v kateri najprej spustiš sovražnika na svoje ozemlje, potem pa zapreš meje. Govorim o meji med našo in drugimi vrstami
Gost iz daljnega Vuhana
Zato sem svojim dijakom dal nekoliko drugačno nalogo in to v skladu z navodili edinega, ki trenutno narekuje naše vedenje in postopke - nepovabljenega gosta iz daljnega Vuhana. Navodila nam virus podaja v svojem jeziku, zato obstaja tudi velika verjetnost (in seveda nevarnost), da ga ne razumemo najbolj (beri: sploh). Mladi stvari dojemajo in povezujejo drugače od nas odraslih, niso kontaminirani z razlagami dejstev in se dostikrat ne strinjajo z logiko "to tako ne gre", "to ni izvedljivo" in s podobnimi. Na stvari tudi gledajo drugače in lahko vidijo tudi detajle, ki jih mi spregledamo.
To je naloga:
Prvo uro BIO sem vam povedal, da je bistvo naravoslovja opazovanje. Zdaj smo v času, v katerem to lahko udejanjite. Kar se same šolske snovi tiče, vam ne bo nič ušlo - vse je namreč zapisano in dostopno. Tudi sam vam pošiljam navodila za delo, imamo pa priložnost, da ugotavljamo, kako pandemija vpliva na nas in s tem na življenje naše vrste. Zapisujte dnevno vsa vaša opažanja, ki se vam zdijo pomembna in predstavljajo odstopanja od dosedanje rutine: prehrana, šport, aktivnost, druženje, komunikacija, higienske navade, toleranca, teritorialnost ... O vaših opažanjih se pogovorimo, ko se vidimo. Mogoče se tudi naučimo kaj za prihodnost, kajti do zdaj nas odgovorni niso naučili prav veliko. Zapomnite si, da za nalogo, ki sem vam jo dal, ni potrebno neko silno predznanje! Pomembno je, kako VI vidite problem in VAŠE mnenje o rešitvah. Čuvajte se in naj vas starši ubogajo!
Hitro sem dobil nekaj zanimivih odzivov, kot so:
• Res moramo?
• To je za oceno?
• Predlagate kakšno literaturo?
Sledili so:
• Na spletu sem zasledil/-a ...
• Katera strokovna mnenja so uradna?
• Komu naj verjamem(o)?
• Naj gledam Pop TV ali RTV SLO?
• Nam lahko daste kakšne iztočnice?
In sem se seveda odzval in napisal nekaj iztočnic:
Logika virusa
Virus je mrtev. Živi samo v gostiteljski celici, kjer se razmnožuje. Torej zunaj celice ga ni mogoče pokončati, ker je že mrtev (lahko pa ga odstranimo - temu rečemo dezinfekcija), v celici pa ne, ker s tem ogrožamo celico. Torej mu preprečimo vstop v celico. Že Schwarzenegger je v filmu Predator ugotovil, da lahko ubije vse, kar je živo, obiskovalca iz vesolja in denimo bakterije (čeprav bi za njih bil bolj primeren kak drug tip igralca). Verjetno ste že kdaj odprli vrata neznancu. Največkrat se je zadeva končala dobro. Kaj pa, če vam je neznanec prizadejal kakšno škodo, vas oropal, poškodoval? Bi mu naslednjič odprli? Če ste odgovorili pritrdilno, je bolje, da ne nadaljujete z branjem in si mogoče preberete dnevni horoskop. Če pa ne bi odprli, je za vas še nekaj upanja. Super je, če sliko nevarnega neznanca čim prej objavite, da obvarujete še druge potencialne žrtve.
In zdaj svetla luč na koncu tunela
Notranjemu parazitu ni v interesu, da pokonča svojega gostitelja. To bi bil namreč samomor. Z zadnjim gostiteljem bi virus končal svojo kariero. Rešitev je preprosta - preskoči na novo vrsto gostitelja. Z netopirja na človeka. Zakaj je to dobro? Netopir iz Vuhana bržkone ne bo letel do deželice na sončni strani Alp, človek pa lahko to napravi z lahkoto. Kamorkoli. Kamorkoli so veliki pomorščaki pripluli, so prišle tudi podgane, različne bakterije in virusi. Nekdo od Kolumbovih mornarjev je kihnil in umrlo je na tisoče domorodcev.
Če naj bi človek funkcioniral kot novi, dodatni inkubator, je seveda pomembno, da virozo preživi. Seveda je lahko človek tudi motnja na karierni poti virusa in ga virus odstrani. Na viruse, ki na nas preskočijo z živali, smo enako kot predkolumbovski Indijanci popolnoma nepripravljeni.
Ukrepi krovne zdravstvene organizacije?
Zanimivo je, da je predsednik WHO (Tedros Ghebreyesus), ki ima sicer v svojem priimku nakazan potencial vrnitve iz onostranstva, zgodbo v Vuhanu najprej opredelil kot lokalno, omejeno, nakar je v nadaljevanju razglasil pandemijo. Dejanja odgovornih nam kažejo, da je virus edini, ki v dani situaciji "ve", kaj dela.
Sprejemanje ukrepov ima očitno na glavo obrnjeno zaporedje! Predstavljajte si vojno, v kateri najprej spustiš sovražnika na svoje ozemlje, potem pa zapreš meje. Ta meja ni administrativna, državna, schengenska ..., govorim o meji med našo in drugimi vrstami. Seveda se nam ptiči, prašiči, kamele, opice in netopirji niso vsiljevali in rinili v našo bližino - celo na krožnike. Zakaj je nekomu sploh treba tlačiti netopirja v juho, zakaj pojesti pol metra kače in za poobedek nekaj, kar te še sekundo nazaj prestrašeno gleda iz kletke? Virus je očitno edina učinkovita zaščita teh živali in tudi edini (če sploh kdo), ki lahko spreminja nevarne, vendar tradicionalno ustaljene vedenjske vzorce ljudi. Uspeva mu, kar raznim zaščitnikom narave niti približno ne.
"Ilka" nasmeh
Da bi nas obvarovali, so nas odločevalci karantenizirali in nas znani in manj znani iz svojih varnih domov educirajo z nasveti "ostanite doma - ostanite zdravi". Pri tem podelijo še kakšen "Ilka" nasmeh, ki nima nujno pravega kritja v veselju in radosti, in vsi upamo na najboljši izid. Tokrat se z odraslimi strinja tudi Gretica iz prostovoljne osame na Švedskem. Radio City oddaja od doma in nam dviguje moralo, podobno, kot je to počel radio Kričač iz skrivnih lokacij med okupacijo - samo okupator se je zamenjal!
Za naša življenja in zdravje se borijo ljudje, ki jih sicer radi spregledamo in njihov pomen dostikrat sprevidimo šele v hudi stiski. Njihovo poslanstvo je pomoč ljudem, katerih stiska je največkrat posledica nepremišljenih in neodgovornih dejanj drugih ljudi.
Če pogrešate ime virusa, vas bom razočaral. Ne bom ga imenoval. Enako kot novozelandska premierka ni uporabljala imena terorista, ki je moril nedolžne ljudi, tudi sam nočem uporabljati imena, ki je virusu dodeljeno.
Če pogrešate ime virusa, vas bom razočaral. Ne bom ga imenoval. Enako kot novozelandska premierka ni uporabljala imena terorista, ki je moril nedolžne ljudi, tudi sam nočem uporabljati imena, ki je virusu dodeljeno
In za konec
Komaj čakam debato in ugotovitve ter mnenja dijakov ob ponovnem snidenju. Nekateri jih bodo imeli več, drugi manj, veliko bo različnih, tudi nasprotujočih si, vendar vem, da ne bo napačnih.
Zaradi nauka izkušnje seveda ne bo nobenih dodatnih točk na maturi, bo pa mogoče verjetnost preživetja nekoliko - pa četudi za malenkost - večja.
Dragan Bosnić, biolog, gimnazijski profesor, nekdanji poslanec DZ
