V preteklosti je bila to predvsem posledica dednih sistemov, ki so dodelili moč kraljem, lordom in drugim, ki pa pogosto niso imeli intelektualne ali moralne zmožnosti, da bi dobro uporabili svoj položaj. Toda zadnje čase se zdi, kot da moč privlači brezobzirne in narcisoidne ljudi z močnim pomanjkanjem empatije in vesti.
V psihologiji obstaja koncept "temne triade" zlonamernih osebnostnih lastnosti: psihopatije, narcizma in makiavelizma. Te lastnosti preučujemo skupaj, ker se skoraj vedno prekrivajo in kombinirajo. Če ima človek psihopatske lastnosti, ima navadno tudi narcistične in makiavelistične.
Ljudje s takšno osebnostjo ne morejo zaznati občutkov drugih ljudi ali videti sveta iz druge perspektive, razen iz lastne. Nimajo občutka vesti ali krivde, ki bi jim preprečila nemoralno obnašanje. Počutijo se superiorno in uživajo v manipuliranju in nadziranju drugih. Hkrati se morajo počutiti spoštovane in občudovane ter biti v središču pozornosti.
Imamo veliko dokazov, da ljudi s takšno osebnostjo privlači svet podjetništva in politike. Raziskave na primer kažejo, da imajo ljudje z narcističnimi in psihopatskimi lastnostmi močno željo po prevladi in da so nesorazmerno pogosto na vodstvenih položajih. Kot sta povedala psihologa Niklas Steffens in Alexander Haslam, "se lahko narcisi - tako kot molji na luč - po naravni poti spravijo na položaje, ki dajejo moč in vpliv". Ali kot piše psiholog Robert Hare o psihopatih: "So socialni plenilci in kot vsi predatorji iščejo svoj plen. Kjerkoli bodo moč, prestiž in denar, jih boste našli."
Takšne voditelje je preprosto opaziti, ker so vedno avtoritarni in sledijo trdim politikam. Poskušajo spodkopati demokracijo, zmanjšati svobodo medijev in zatirati drugačna mnenja
Najbolj hudobni voditelji 20. stoletja, kot so Stalin, Hitler, Mao Zedong, Pol Pot, Sadam Husein in polkovnik Gadafi, so očitno imeli več lastnosti temne triade. Niso namreč postali voditelji zaradi svojih vodstvenih sposobnosti ali inteligence, ampak preprosto zato, ker so si močno želeli moč. V prizadevanjih, da bi jo dobili, pa so bili izjemno neusmiljeni in kruti.
Zdi se, da imajo tudi mnogi današnji politiki psihopatske in narcistične lastnosti. Takšne voditelje je preprosto opaziti, ker so vedno avtoritarni in sledijo trdim politikam. Poskušajo spodkopati demokracijo, zmanjšati svobodo medijev in zatirati drugačna mnenja. Obsedeni so z nacionalnim prestižem in pogosto preganjajo manjšinske skupine, vedno so pokvarjeni in nimajo moralnih načel.
Narcisi in sociopati
V demokratičnih državah, kot sta Združeno kraljestvo in ZDA, bi lahko mislili, da je manjša verjetnost, da bi takšni ljudje postali voditelji. Toda še vedno imamo resen problem z zelo narcisoidnimi, brezobzirnimi in neempatičnimi ljudmi, ki prihajajo na oblast. Dokaz je predsedovanje Donalda Trumpa.
Tako kot mnogi strokovnjaki za duševno zdravje je tudi predsednikova nečakinja Mary Trump, klinična psihologinja, povedala, da ima Trump veliko osebnostnih motenj in da je glavna med njimi močan narcizem. Dodala je, da izpolnjuje merila za asocialno osebnostno motnjo, ki v svoji hudi obliki na splošno velja za sociopatijo. Ko so sčasoma nekateri razumni in odgovorni ljudje zapustili njegovo upravo, je začel Trump privlačiti druge s podobnimi osebnostnimi lastnostmi. Na ta način je njegov režim postal vlada, sestavljena iz ljudi z osebnostnimi motnjami, kar je poljski psiholog Andrew Lobacewski imenoval "patokracija". Tudi v Združenem kraljestvu se pojavlja trend, da vodilni politiki kažejo znake narcisizma, brezobzirnosti in pomanjkanja empatije, kar nakazuje na prehod k patokraciji.
Bistvo problema je, da brezčutne ljudi z nizko stopnjo empatije privlači oblast, medtem ko si empatični in odgovorni ljudje, ki bi bili idealni voditelji, tega ne želijo. Običajno raje ostanejo na realnih tleh v interakciji z drugimi ljudmi. Tako so položaji, ki prinašajo moč, na voljo napačnim ljudem.
Kaj je mogoče storiti?
Tudi avstralski psiholog Clive Boddy je preučeval problem "korporativne psihopatije" in predlagal, naj podjetja preverijo kandidate, ki se potegujejo za vodstvene položaje. Po mojem mnenju bi morali nekaj podobnega storiti tudi v politiki. Vsaka vlada (pravzaprav vsaka organizacija) bi morala zaposlovati psihologe, ki bi ocenili potencialne voditelje in skušali ugotoviti, ali so primerni za položaj, ki jim daje moč. Osebnostni testi pri tem morda ne bi preveč koristili, saj so osebnosti temne triade zelo manipulativne in nepoštene. Lahko pa bi zanje uporabili druge načine ocenjevanja. Splošno sprejeto je, da kažemo v otroštvu znake, kot so brezčutnost, okrutnost ter pomanjkanje empatije, krivde in čustev. Tako bi psihologi lahko preučevali kandidatovo zgodovino, intervjuvali njegove nekdanje nadzornike in sodelavce. Pogovarjali bi se lahko tudi z nekdanjimi znanci, učitelji ali univerzitetnimi mentorji.
Nekaterim bi se morda zdelo, da bi to dalo psihologom preveč moči, da bi lahko postali novi kralji - in morda tudi sami postali ranljivi za korupcijo. Čeprav je tudi to res, pa je zagotovo boljše od tega, kar poznamo danes, ko ljudje z narcističnimi in psihopatskimi lastnostmi rušijo vse pred seboj, da bi dobili moč in to nato zlonamerno uporabili.
~
Steve Taylor, profesor psihologije, Leeds Beckett University
©The Conversation
