Zvezdana Bercko
Sneg je, če ga pogledaš pod mikroskopom, najbolj zanimiva in najlepša oblika vode. Šestkotni simetrični, pogosto filigranski, zvezdasti kristali ledu so prava umetniška dela narave, ob katerih se raznežijo celo znanstveniki. Pravi estetski užitek je tudi pogled na s snegom pokrito pokrajino, ko je vse mehko, zaobljeno, potopljeno v tiho belino. A tako je le, dokler sneg ne začne povzročati težav. Kar se pri nas zgodi že pri nekaj snežinkah, ki povzročijo kaos na cestah. Ampak tudi v krajih, kjer so večjih količin snega bolj vajeni, je slepeče beline včasih preveč. Ko se rušijo strehe, ko so kraji odrezani od sveta, ko grozijo plazovi, sneg lahko postane veliko breme.
Tako je bilo v začetku letošnjega leta na severni strani Alp, v večjem delu Avstrije, v južni Nemčiji, v delih Švice. Količine snega so marsikje rušile rekorde. Po prvih, še ne popolnih podatkih meteorološkega urada v Innsbrucku, je sneženje zadnjih dveh tednov na Tirolskem, Solnograškem, v Gornji Avstriji in na Štajerskem zagotovo podiralo rekorde, ponekod deset- ali večletne, ponekod pa celo več kot stoletne. V Seefeldu je v 15 dneh zapadlo 283 centimetrov snega, v Abtenau na Solnograškem 240 centimetrov, v Bad Mitterndorfu na Štajerskem 270 centimetrov snega. V Hochfilznu na Tirolskem pa so izmerili kar 451 centimetrov novozapadlega snega.
Tudi nemška vremenska služba je zabeležila zgodovinske vrednosti. V bavarskih mestih Reit im Winkl, Kiefersfelden, Siegsdorf, Sigmarszell, Mittenwald in Holzkirchen januarja še nikoli ni bilo toliko snega kot letos.
Snežni rekordi
Slovenski snežni rekordi imajo že zelo dolgo brado. Pri nas je največ snega zapadlo v zimi 1951–1952. Takrat je bila snežna odeja najdebelejša od začetka merjenj, ki so jih začeli izvajati sredi 19. stoletja. Tisto zimo je največja snežna pošiljka prišla med 13. in 15. februarjem 1952, ko je v Sloveniji nepretrgoma snežilo tri dni. V Ljubljani je takrat zapadlo 146 centimetrov snega, v Kočevskem rogu pa celo okoli 200 centimetrov.
Največ snega v 24 urah je v krajih pod 500 metri nadmorske višine zapadlo 4. marca 1970 v vasi Soča v bližini Bovca - 105 centimetrov. V višje ležečih krajih pa je največ snega v 24 urah zapadlo pri domu na Komni na višini 1520 metrov. Kar dvakrat - 29. marca 1951 in 4. marca 1970 - so ga namerili 125 centimetrov.
Najdebelejša snežna odeja v Sloveniji pa je bila izmerjena 22. aprila 2001 na Kredarici, in sicer kar 700 centimetrov. Za primerjavo, na precej višjem, 2962 metrov visokem bavarskem Zugspitze, so aprila 1980 namerili 780 centimetrov snega, na še višjem, 3109 metrov visokem Sonnblicku, pa maja 1944 kar 11,9 metra.
V Avstriji je mesto snežnih rekordov Schröcken na Predarlskem. V kraju, ki leži 1263 metrov nad morjem, je v decembru 1981 padlo 5,84 metra snega. Ob koncu zime 1943/44 pa je 31. marca 1944 tam še ležala 3,83 metra debela snežna odeja. Obe vrednosti sta rekordni za naseljene kraje v Avstriji.
Za najbolj sneženo mesto na svetu pa velja japonski Tokamachi z več kot enajstimi metri snega letno. Ampak to imajo za prednost, na Japonskem sneg velja za mističnega.
Snežni kaos
Na Solnograškem so ljudem na zasneženih območjih svetovali, naj se izogibajo nepotrebnemu gibanju na prostem. Prebivalcem ob gozdnem robu pa tudi, naj prenočujejo v kleteh, saj bi se lahko drevje zaradi snega polomilo in popadalo na zasnežene strehe, pri čemer bi lahko sneg zasul speče stanovalce. Sama teža snega na strehah za zdaj še ni problem, bi se pa to lahko spremenilo, če bi nastopila odjuga. Medtem ko kubični meter svežega suhega snega tehta 30 do 50 kilogramov, doseže kubik mokrega svežega snega težo do 200 kilogramov. Pri temperaturah okoli nič stopinj se vrzeli in pore ledenih kristalov polnijo z vodo in sneg postane še težji. V skrajnih primerih je lahko star sneg težak kar do 800 kilogramov na kubični meter.
Pozimi je pač sneg
A morda se je tako zdelo le tistim, ki pravih sneženih zim nismo več vajeni. V Lechu na Predarlskem v Avstriji življenje kljub velikim količinam snega, nepretrgano je snežilo osem dni, teče normalno. "Snega je več kot dva metra. Gledam, kako na sosednji strehi odstranjujejo sneg, pa se visoki moški kar zgubijo v njem. Ampak kdaj pa naj bi snežilo, če ne januarja," pravi Bojana Glažar, Mariborčanka, ki že šesto leto dela v Lechu, kjer je odgovorna za penzion Churlis.
Tirolska: Kaznovali bi, ker morajo reševati
Minulo sredo se je zasnežena Tirolska prebudila v bleščečem soncu. Tudi pot do tja iz naravnost pomladnega, prav nič zasneženega Celovca je tekla brez težav, čeprav smo tam nekje okrog odcepa za Katschberg, priljubljeno smučišče Slovencev, tudi Mariborčanov, padli v globoko zimo.
“Na Tirolskem ni bilo zaradi snega nobene krize, saj je bila večina krajev ves čas normalno dostopna, plazovi pa so zgolj znak, da imamo pravo zimo, pri nas so vedno bili in bodo,” se je na sredinem ponovoletnem sprejemu za diplomatski in konzularni zbor v Innsbrucku ob medijsko poročanje o minuli snežni ujmi v tej zvezni deželi obregnil deželni glavar Tirolske Günther Platter, seveda s pristavkom, da imajo mediji vedno prav. Žrtve plazov je, jasno, obžaloval in se tudi izognil oceni, zakaj je do njih prišlo, so pa zato nekateri drugi udeleženci sprejema kar naravnost govorili o norosti tistih, ki so kljub vsem opozorilom tvegali življenje s smučanjem zunaj označenih prog, saj je prav med njimi bilo največ žrtev.
Ne preseneča, da se v zadnjih dneh krepijo zahteve tako v avstrijski politiki kot v medijih (nekateri govorijo kar o “plazovskih idiotih”), da bi bila takšna neodgovornost v prihodnje še strožje kaznovana, računi, ki jih bodo reševalne službe v teh primerih izstavljale, pa še bolj zasoljeni, saj tovrstni izzivalci usode s svojim početjem ne ogrožajo samo sebe, temveč tudi reševalce. Na Tirolskem je zdaj za uro reševanja za vsakega reševalca treba plačati 38 evrov in okoli sto evrov za minuto letenja z reševalnim helikopterjem, kar pomeni, da lahko končni račun hitro doseže deset tisoč evrov in več.
Kakorkoli že, sredino sončno bleščavo je deželni glavar Platter izkoristil tako, da je, kot je dejal, svojim sodelavcem že navsezgodaj naročil, naj na vse spletne turistične portale po Evropi, predvsem pa v Nemčiji, od koder prihaja glavnina njihovih tujih gostov, pošljejo sveže fotografije zimske pravljice na tirolskih smučiščih. Negativnega vpliva na turizem, ki je ena osrednjih panog te gospodarsko izjemno uspešne zvezne dežele, zaradi minulih dogodkov nihče ne pričakuje, celo nasprotno, obilica snega, ki je zapadla v zadnjih dneh, bo Tirolcem po splošnem prepričanju zagotovila še daljšo zimsko sezono kot običajno. To je na sprejemu potrdil tudi eden od navzočih častnih konzulov, hotelir v Seefeldu, skorajšnjem prizorišču svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju, kjer so v minulih dneh namerili 283 centimetrov snega, kar je največ v več kot sto letih, odkar opravljajo meritve (od leta 1895). V najhujšem snegu je imel poln hotel Nemcev in nihče od gostov se ni odločil za predčasno pot domov, čeprav je bila cesta prevozna, nova skupina pa tudi ni odpovedala prihoda, ampak je zgolj ubrala nekoliko daljšo pot. Nekoliko drugače je bilo v višje ležeči sosednji vasi, kjer je enega od zasebnih penzionov povsem zametlo in so gostom morali izkopati ozek prehod skozi sneg, da so lahko peš prišli do prve ceste, s tem da so večino prtljage pustili v penzionu in so jim jo poslali za njimi. Vendar so medtem lastniku že javili, da se februarja vrnejo po nov paket smuke.
(Darka Zvonar Predan)
