Za študij medicine sem se odločila marca 1990 - le nekaj dni pred prijavnim rokom na univerze. Ko sem izbirala, kje naj nadaljujem svojo pot, študij in poklic, sem imela preveč možnosti v glavi. Iz megle mi je takrat pomagal oče. To so bile njegove besede: "Glavo imaš odlično za šolo, čut imaš za socialne stvari (že takrat sem bila volonterka v otroških domovih in še kje) - medicina bi bila prava zate. Poleg tega je to poklic, ki ga bodo ljudje vedno spoštovali." O, ata, kolikokrat se spomnim tvojih besed! Prav je imel glede moje glave - res sem študirala z lahkoto. Prav je imel glede socialnega čuta - potrebujem ga ogromno za ta poklic, do sedaj ga še nisem izgubila. A njegove misli o spoštovanju so zelo daleč od resnice. Prav nasprotno - ugled zdravniškega poklica je slab, žal iz leta v leto slabši.
Tega poklica si ne želim več, ker me ima družba za razrednega sovražnika.
Tega poklica si ne želim več, ker me ima družba za razrednega sovražnika.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
