V zavesti večine Slovenk in Slovencev spadajo v kategorijo "mladi imajo stanovanjski problem", vendar so vsi štirje že krepko presegli 30 let. Vsem gre ob vila blokih na bruhanje. Takih znancev imam mnogo. Preveč. Pred slabim letom sem ugotovila, da se pogovarjamo skoraj samo še o stanovanjih. Zgodbe o lastnikih in njihovih muhah, o nemarnih cimrih, sanjarije o drugačni prihodnosti, od zadrug in "stanovanja v Trstu", do radikalne spremembe in selitve na podeželje. Zdelo se je, da si skozi pogovore vsaj malce pomagamo, sklepamo drobna zavezništva šibkih, da skozi bizarne nepremičninske oglase, ki si jih pošiljamo, skozi Domozlom in podobne profile vsaj malo mehčamo svojo stisko, jo spreminjamo v naracijo, v skeč.