Kolumna Anje Zag Golob: Dva na pivu v Mariboru

"Daj nama tu dva ta vlka, čuj!"

"Čuj, kaj te tisto tam je?" "Kiro?" "Pa toto pred ovo galerijo."

"A! Pa tisto je nekaj en pobetoniro."

"Kaj je pobetoniro?" "Ja, travo, ne. Tak je bla lepa trava, te pa je en prišo pa pobetoniro ..."

"Kiri hepan je te to biu?" "Pa neko tele iz Amerike. Prie sem k nam, kao neki umetnik, si morš mislit, te pa misli, da se nam lahko tu nasere kar kjerkoli pa našo travo betonira!"

"Samo, to je biu neki projekt, ni biu?"

"Ma kaki projekt, lepo te prosim! To so si v osndesetih zmislili eno kunštno ime, te pa so fse lahko, kaj so hotli."

"Kako ime?"

"Nekak forma ... ma, neka forma. Oblika, zastopiš. Kao oblika neka, samo se mora v tujem jeziku rečt, valda, da bolj zajebano zveni. Totim umetnikom nikol ni zadosti naš kleni, lepi slovenski jezik. Vedno nekaj tuje, tuje jim je zmerom bolše – gnar pa žrejo naš!"

"Kaka forma? Forma viva?"

"To! Forma viva! Prišo je toti Amer, te pa je tu fse pobetoniro, naredo je eno tako rampo za tote ko se kotalkajo pa s totimi rolkami vozijo, te pa je fukno neko ime gor, zaj je pa to umetniško delo! Stari, tem pa jas reko Iveku ..."

"Iveku, ko je bratranc od tvoje žene?"

"Ja, ko fuša popoldne pa ma gradbeni espe ... Bom mu reko, da pol hruške betona prpele na sredo parka gori, te bom pa dol zliv pa malo poravno, te pa bom reko, da je to moj umetniški projekt! Moja forma viva srei parka!"

"Pa saj tam f parki je dosti totega klumpa!"

"Ja, samo neko železo pa kamen, pa samo tolko je, da ptice gor serejo, haska pa nobenega, čuj! Veš, kolko bi lahko temeljev hiš naredo iz tega! Pa za market centre, to se zaj tolko gradi, materjal je dragi, ne, tu pa stojijo toti kipi za brez veze pa samo gnar nam gre za amortizacijo. Naš gnar, od mojih davkof!"

"Samo enkrat smo pa meli ta pravo umetnost tu f parki! Se spomniš, ko je Franca prpelo ove iz Dupleka, da na drevo gor vun zrežejo ..."

"Ja! Tisto je pa blo lepo, tisto!! Živa dreva ..."

"Franca je reko, da dreva ni bla živa."

"Ma, seveda je bla živa, če je listje vun pognalo."

"No, to se pa nea ve."

"Kak se nea ve?! Jas sn vido!! Sam sn vido, čuj! To je pa bla umetnost, to! To je bla tota ... no, tota ..."

"Forma viva?"

"Ja! To je bla tota živa forma! To je melo smisel, to je fsak zastopo, ne pa ove jajce od totega Američana!"

"Saj. Samo ludi se skos neke delajo, da to fse razumejo, zakaj betonirat tam park spredi, ko je tak lepo naša slovenska trava zelenela, te pa da je to neka umetnost. Že petntrieset let toti beton tam stoji, noben nea zastopi, haska pa nobenga!"

"Jas se tam skozi mimo vozim, mene srce boli, čuj, kak je meni teško to gleat."

"No, samo zaj je končno prišo en taki župan, ko zastopi! On pa ve, da stvari morajo met funkcijo, ne. Za naš narod!"

"Ja. Toti fala bogi zastopi, da te pa, če je že tak pa tak pobetonirano, te pa vrei, če še malo zraven pobetoriramo, ne. Ker zaj se opčina modernizira, te pa je prišo na obisk toti šerif iz Lublane, pa je povedo, da v Lublani majo pa take kante, ko so pod zemlo! Da to nič vun nea damfa, razumeš?!"

"Kak doro, čuj! Ker kaj narod rabi, sploh pa zaj, pred volitvami? Narod rabi, da je porihtano!"

"Tak je! Porihtano mora bit. Ceste da so zasfaltirane, fasade da so poflikane, fontana da je srei trga, da se otroci igrajo, ne, lučke da se svetijo, to rabi narod! In župan mora to razumet."

"Točno tak. Kak je lepo, ko to mamo tu f totem našem mesti! Da pa narod od sebe tui dosti smeti, ne. Tisti, ko dela, tui dosti dreka nardi, ne. Te pa je najbolj važno, da toto smetje nea pred bajto smrdi, ne."

"Ja, saj – da je porihtano."

"Ja pa logično, ne. Tak je edino pametno, da se narod reši smeti, pa da damo tote smeti nekam, kamor itak nihče nikol nea gre, ne."

"No, saj – pred galerijo, ne."

"Ja, točno to je naredo toti župan! Pameten človek, jas ti povem, toti bo dobo še en mandat, sto posto! Toti zna! Jas bom njega volo, ko bog!"

"Jas tui. Ker lej, tam je itak že blo fse pobetonirano, tak da so samo zravn nalili še, kolko je za tote kante blo treba, vun so skopali, malo so vujgnili ovo rampo od onega Američana vmes, pa sej ni važno, lepo so dol zalili, enga poznam, ko je fugiro, super dečko, ma grif ..."

"Ma super so postavli pubeci! Tak fino polek ceste, da prie lahko zraven ovi tovornjak. Pa veš, kaj je zanimivo? Tote kante majo zgoraj fse tak lepo napisano, kaj gre f kiro ..."

"Ja, tak lepo je z barvami ločeno, ne? Da narod razume, ne."

"Sej to! Zaj je končno tota forma viva dobla nekaj barve, čuj! Prej je bla tak siva, dolgocajtna ... zaj pa toti pleh pa tote barve, to je nekaj čisto drugo!" "Ja, bol tak ludsko, ne, tak domačo, ker ..."

"... smetje ma ja fsak!"

"Saj to! Fsak ma kaj za noter vrečt, te pa pride fsak tak do umetnosti."

"Pa bio kanta je tui polek, ne?"

"Ja, ta erjava. Zakaj?"

"Ja, ker tisto je res živo tam not, ne, to ko gnije, ne ..."

"A! Živa forma!"

"Točno tak!! Čuj ... kaj boma še enga?"