Mladi in prosti čas: Vse manj iz oči v oči

Mladi v Sloveniji preživijo relativno veliko časa na internetu, medtem ko osebna interakcija upada. Čeprav so zelo usposobljeni za uporabo tehnologije in so zelo aktivni uporabniki novih medijev, se osredotočajo na zdravje in dobro počutje na področjih, kot so na primer športne dejavnosti," pišeta Danijela Lahe in Tina Cupar v poglavju Prosti čas in življenjski slog v raziskavi Slovenska mladina 2018/19. Ker je hiter razvoj interneta spremenil konvencionalni način življenja mladih, snovalcem politik priporočata, naj se še bolj zavedajo negativnih posledic, kot so internetna zasvojenost, socialna osamitev in kriminal. Raziskavo je izvedla skupina raziskovalcev Centra za raziskovanje postsocialističnih družb (CePSS) Univerze v Mariboru, nastala je pod okriljem fundacije Friedrich Ebert Stiftung.
Poglejmo podrobneje: najpogostejša posamezna prostočasna dejavnost med slovensko mladino je poslušanje glasbe - skoraj vsi mladi počnejo to pogosto, kar pomeni vsaj enkrat na teden, ali zelo pogosto, to je vsak dan. Poslušanju glasbe sledijo gledanje filmov, druženje s prijatelji ali družino, sprostitev in ukvarjanje s športom. Nekoliko manj anketirancev pogosto ali zelo pogosto obiskuje bare, kavarne in klube, nakupuje, se ukvarja z ustvarjalnimi dejavnostmi in igra videoigre. Le približno petina mladih pogosto bere knjige in časopise, medtem ko skoraj četrtina ne bere nikoli. Najmanj anketirancev sodeluje v dejavnostih, kot so preživljanje časa v mladinskih centrih, meditiranje in prakticiranje joge, branje duhovnih knjig, molitev, potovanje v tujino in prostovoljstvo v družbenih projektih.

Manj časa za osebno druženje

Slovenska raziskava mladine na prelomu 21. stoletja je pokazala, da je najpogostejša prostočasna dejavnost preživljanje časa s prijatelji in partnerjem oziroma partnerico, sledijo mu gledanje televizije, poslušanje glasbe in ukvarjanje s športom. V zadnjih dveh raziskavah slovenske mladine, to je leta 2011 in 2014, so se pokazali podobni vzorci prostega časa z izjemo povečane uporabe računalnika ali interneta. Podatki iz pričujoče raziskave prikazujejo podobno sliko, a kot pravita Lahetova in Cuparjeva, z nekaj pomembnimi razlikami: v letu 2013 je 83 odstotkov mladih pogosto ali zelo pogosto preživljalo prosti čas s prijatelji, leta 2018 se je ta delež znižal na 71 odstotkov, povečala pa se je pogostost poslušanja glasbe in gledanja televizije. Danes mladi namenijo relativno manj časa osebnemu druženju s prijatelji kot prejšnja generacija, medtem ko več časa poslušajo glasbo, gledajo filme (preko računalnika, televizije ali katerekoli druge naprave) in se ukvarjajo s športnimi aktivnostmi.

Popularna družbena omrežja brez zaupanja

Spletna družbena omrežja so torej postala zelo popularna, njihova uporaba pa je danes ena od najpogostejših internetnih dejavnosti v vseh desetih državah JV Evrope, ki jih ta raziskava zajema. Očitno je, da družbena omrežja potekajo v kontekstu zaupanja, zato sta Lahetova in Cuparjeva pričakovali, da imajo mladi tudi relativno visoko zaupanje v družbena omrežja. A ga, presenetljivo, slovenski mladi nimajo.
Mladi v Sloveniji imajo najmanj zaupanja v družbena omrežja v primerjavi z drugimi devetimi državami JV Evrope. Če smo še konkretnejši, le ena desetina slovenske mladine zaupa svoje osebne podatke družbenim omrežjem, v drugih devetih državah pa podatke zaupa več kot četrtina mladih. Kljub temu da večina slovenske mladine ne zaupa medijem in se zaveda tveganj in negativnih posledic, povezanih z lastnimi internetnimi dejavnostmi, pa se njihova zaskrbljenost ne odraža v njihovem dejanskem vedenju, še pravita raziskovalki. Analiza profilov, na primer facebooka, instagrama, myspacea in tako naprej, kaže, da uporabniki kljub zaskrbljenosti glede svoje zasebnosti na svojih profilih objavljajo podrobne osebne podatke.

Višji status, boljše zdravje

"Večina mladih v Sloveniji je v splošnem ocenila svoje zdravje kot dobro, pri čemer so višjo samooceno zdravja podali tisti z višjim finančnim statusom in tisti, katerih starši imajo doseženo višjo stopnjo izobrazbe. Se pa je v zadnjih petih letih samoocena zdravja nekoliko znižala, kar je še posebej očitno v povečanem deležu tistih, ki so ocenili svoje zdravje kot 'slabo/zadovoljivo' (z 11,5 odstotka v letu 2013 na 17,9 odstotka v letu 2018). V primerjavi z drugimi devetimi državami JV Evrope mladi v Sloveniji poročajo o nižji samooceni zdravja," sta ob koncu tega poglavja v raziskavi zapisali raziskovalki. Pričujoča študija kaže tudi na bistvene spremembe na področju dejavnikov tveganja za zdravje v zadnjih osmih letih. Delež mladih, ki nikoli ne uživajo alkohola ali ga uživajo redko, in nekadilcev se je povečal, medtem ko delež rednih kadilcev in tistih, ki vsak dan uživajo alkohol, upada. Poleg tega se je od leta 2013 delež tistih, ki nikoli ne uporabljajo mehkih drog, povečal z 49,6 odstotka na 70,6 v letu 2018. Spremenil se je tudi odnos mladih do alkohola: če je bil leta 2013 za tri četrtine mladih alkohol "sprejemljiv", se je ta delež v letu 2018 zmanjšal na eno tretjino.
Ne glede na to, da je njihovo zdravje dobro, pa so mladi v Sloveniji pod vedno večjim stresom in so v primerjavi z vrstniki iz drugih držav jugovzhodne Evrope nesorazmerno nezadovoljni s svojim življenjem in fizičnim videzom, pa sklenejo sodelavci raziskave. Te izsledke razumejo kot posledico visoke stopnje individualizacije in izgube občutka za skupnost, pa tudi optimizma glede prihodnosti svoje države je vse manj. Strahovi mladih so po njihovem večinoma vezani na strah pred korupcijo, brezposelnostjo, onesnaževanjem, podnebnimi spremembami in socialno nepravičnostjo, predvsem pa pred težjo boleznijo. Stres, ki ga izkušajo, pa je po večini povezan s šolskimi zadevami, pa tudi zaradi izkušenj na trgu dela, kjer se tradicionalne oblike trajne zaposlitve vse bolj nadomeščajo z manj varnimi in bolj fleksibilnimi. Glede na to, da so nekatere od teh ugotovitev nedvomno povezane s stresom, povzročenim zaradi individualizacije, bodo trendi v prihodnje negativno vplivali na delovanje demokracije v Sloveniji, še napovedujejo po raziskavi.