Ob ambicijah, da se odgovornost za protiepidemično ravnanje preloži na posameznika, z argumentom, saj da je na voljo dovolj cepiv in s tem zaščite, bi veljalo upoštevati, da epidemije še ni konec ter da je znanost res naredila velikanski preskok in ponudila rešitev v obliki cepljenja, a stanje je daleč od črno-belega. Cepljenje je najboljša rešitev, a o tem, ali je to dovolj, da se vse okužbe izenačijo s skupnim imenovalcem, torej s cepljenjem in necepljenjem, bo verjetno potrebnih še veliko raziskav in časa. Virus SARS-CoV-2 se namreč - tudi zaradi neprecepljenosti - hitro spreminja in s sprostitvijo potovanj prenaša po svetu, ukinjanje nefarmakoloških ukrepov pa lahko pospeši njegovo širjenje in mutacije. To je področje, na katerem ostajajo dokazi prehodni in se hitro spreminjajo, opozarja Svetovna zdravstvena organizacija. In še: "Medtem ko se učimo, moramo storiti vse, da zaustavimo širjenje virusa, da preprečimo mutacije, ki bi lahko zmanjšale učinkovitost obstoječih cepiv. Poleg tega se bodo proizvajalci in programi, ki uporabljajo cepiva, morali prilagoditi razvoju virusa: na primer, cepiva bodo morala vključevati več kot en sev, morda bodo potrebni poživitveni odmerki. Študije vpliva cepiv ob njihovi uporabi so prav tako bistvene za razumevanje njihovega vpliva." A kot kaže sedaj, ima virus veliko več možnosti za hitro spreminjanje, kot imajo laboratoriji kapacitet za preučevanje novih različic.
V Sloveniji se širi delta
Najprej novi podatki iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano ter z Inštituta za mikrobiologijo, kjer so pred tedni povišali delež vzorcev, ki jih analizirajo in s sekvenciranjem določajo pojavnost novih različic virusa v Sloveniji. Osnovne različice virusa, klub temu da število potrjenih okužb znova raste, v Sloveniji domala ni več, ampak prevladuje različica alfa (prej angleška), strmo pa raste tudi število okužb z delta (indijsko) različico: "Število novo potrjenih alfa različic v zadnjem testiranem obdobju je 88. Delta različica je bila v tem tednu potrjena v skupno 66 vzorcih. IMI je v zadnjem tednu potrdil tudi genetsko različico delta+ v štirih vzorcih. V zadnjem obdobju smo potrdili tudi eno različico gama. Različic beta, eta, jota in kapa v obdobju od 27. junija do 4. julija nismo potrdili. Skupno je torej do zdaj potrjenih 200 primerov delta različice in 6 primerov delta+ različice, 29 primerov beta različice, 8 primerov gama različice in 10.727 primerov alfa različice." Znova gre za precej velik delež vnesenih primerov.
Z vsako mutacijo je lahko učinkovitost cepiv slabša
Medtem ko Slovenija, kot že ves čas epidemije, v pojavnosti novih različic zaostaja za mesec ali dva, pa drugod že poročajo o širjenju novih variant virusa, predvsem pa o novih porastih okužb, pri čemer je delež cepljenih med okuženimi majhen. Ameriški center za nadzor bolezni (CDC) poroča o 10 tisoč okuženih na 101 milijon cepljenih, pri čemer je večina bolezen prestala brez simptomov. A podatki so skopi, CDC opozarja, da se okužbe pri cepljenih zbirajo pasivno, saj se cepljene osebe ne testirajo več, zato je bila večina okužb zabeležena pri ljudeh, ki so poiskali pomoč zdravnika iz drugih razlogov.
Ta čas je v Južni Ameriki že vzniknila in se uspešno razširila lambda. Svetovna zdravstvena organizacija je še ni razvrstila med variante, ki pomenijo večje tveganje, a mutacije te različice kljub temu vzbujajo skrb. Največja je, da bi se virus izognil obrambi s protitelesi in pridobil imunost. "Imamo že tudi novi različici lambda 1 in lambda 2. Problem je v širjenju virusa," pravi Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo. "To so enoverižni RNK-virusi in kot taki imajo možnosti veliko mutacij ravno na delu, s katerim se pripnejo na naše celice. Virusi se poskušajo izogniti našim protitelesom in to lahko naredijo tako, da se naključno v genetski material virusa vgradijo drugi nukleotidi. Tako pride do spremembe aminokisline na mestu, kjer se pripne, in tako virus lažje preživi."
Trenutno cepiva še nekje do 60 odstotkov ščitijo pred novimi različicami, a raziskave so še v teku. "Z vsako novo mutacijo pa se zaščita manjša. Je pa res, da lahko z novimi tehnologijami, kot so vektorska cepiva in cepiva na osnovi mRNK, zelo hitro vgradimo te mutacije v cepiva. Mutacija se vgradi v mRNK in nova različica cepiva je pripravljena. V tem primeru pa je smiselno uporabiti tretji odmerek, ki bo poživitveni in bo 'pokril' tudi mutacije pri virusu, ki so prisotne ali pa še bodo. Je pa tudi res, da je težko znova narediti sto milijonov novih cepiv. Orožje torej imamo. Gre za tekmovanje med virusom in cepivom, sprememba nukleotidnega zaporedja v cepivu je enostavna in namesto osnovne lahko takoj začnejo proizvajati novo različico. Regulativa pa je tudi taka, da se lahko pri Evropski agenciji za zdravila nova različica cepiva registrira v desetih tednih, če se ne spremeni nič drugega kot nukleotidno zaporedje," o prilagajanju cepiv pojasnjuje Štrukelj.
Cepiva lahko kombiniramo na lastno odgovornost
Tako pridemo do vprašanja, ali naj se tisti, ki so cepljeni z vektorskim cepivom, za poživitveni odmerek cepijo s cepivom mRNK. Mnenja so različna tudi med znanstveniki. Svetovna zdravstvena organizacija take kombinacije za zdaj odsvetuje, predvsem zaradi sledenja morebitnim stranskim učinkom. "Sam sem glede na študije, ki smo jih dobili, za to. Tisti, ki bo cepljen s cepivom AstraZeneca in potem s cepivom Pfizer ali Moderna, bo imel najbolj široko možno zaščito s protitelesi in učinkovitost je večja, kot samo po enem cepivu. Sledljivost je res nekoliko manjša - če bo čez štiri ali pet let prišlo do kakih dolgoročnih učinkov, bo težko ugotoviti, katero cepivo je povzročilo učinek. Torej sledljivost je slabša, učinkovitost pa boljša. Moramo pa povedati, da je reaktogenost v povprečju za 17 odstotkov boljša. Reaktogenost je nenaden takojšen odgovor na cepivo - bolečina na mestu vboda, povišana temperatura ... - in je ob kombiniranju cepiv večja. To moramo vedeti. V Sloveniji posameznik lahko izrazi željo, da bi kombiniral cepiva, a mora podpisati izjavo, da je to njegova želja in da je bil seznanjen z nekoliko večjimi neželenimi učinki," pravi Štrukelj.
Tekma virusa proti cepivom se torej nadaljuje, kako hitro bo prilagajanje, pa je odvisno od znanosti. Še vedno je edino in najmočnejše orožje cepljenje.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
