Najmanj odtujena in najbolj živahna je lokalna demokracija

Uroš Esih Uroš Esih
08.12.2018 05:00

Analiza letošnjih lokalnih volitev pokaže, da je lokalni nivo politične participacije pravzaprav humus slovenske demokracije, saj je ob višji volilni udeležbi za svetnike in župane kandidiralo kar 37 tisoč državljanov.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Robert Balen

Ta teden je SLS, zmagovalka letošnjih županskih volitev po številu osvojenih županskih mandatov, praznovala trideset let. Starost stranke gotovo ni nepomemben dejavnik pri uspešnosti političnih strank na lokalnih volitvah. Poleg SLS sta se od uveljavljenih parlamentarnih strank na letošnjih lokalnih volitvah najbolje odrezali še SDS in SD, od osamosvojitve naprej tradicionalno antagonistični politični sili, ki poosebljata desni in levi politični pol tranzicijske slovenske politike. Stranke novih obrazov, LMŠ, SMC in SAB, so bile na drugi strani na lokalni ravni pravzaprav nerazpoznavne, z rahlo izjemo SMC, ki je prek novinca v lokalni politiki Saše Arsenoviča vendarle prišla do pomembnega županskega stolčka v Mariboru.

​Novi obrazi na lokalni ravni niso pognali korenin

Ker so se na nedavnih lokalnih volitvah dobro odrezale tradicionalne stranke z dolgo zgodovino, se postavlja vprašanje, kakšna je pravzaprav povezava med lokalnimi in državnozborskimi volitvami in uspešnost na njih. "Etablirane stranke so požele kar lep uspeh, kar pa ne preseneča. Dejstvo je, da so zrasle od spodaj navzgor, rasti pa so začele, sploh SLS, že pred letom 1990. Stranke novih obrazov, ki so na državnozborskih volitvah presenetile same sebe, zato jih imenujem tudi stranke presenečenja, pa so nastale od zgoraj, navzdol pa jim ni uspelo pognati korenin," razmerja parlamentarnih političnih sil na lokalni ravni pojasni politolog s FDV dr. Drago Zajc.
Strankam novih obrazov, kar niti ni presenetljivo, ni uspelo pognati korenin. Povezanost med državnozborskimi in lokalni volitvami vidi Zajc v tem, da etablirane stranke še dobivajo volivce na lokalni ravni, stranke novih obrazov oziroma stranke presenečenja pa ne.
Zakaj instantne stranke ne poženejo korenin na lokalni ravni? "So stranke navdiha, ki za večino volivcev na državni ravni predstavljajo možno rešitev, ker so ljudje popolnoma obupali na etabliranimi strankami," meni Zajc in navede primer stranke Pozitivna Slovenija ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Po uspehu stranke Pozitivna Slovenija na volitvah 2012 so se ljudje v hipu razočarali nad njo, kar samo ilustrira dejstvo, da je razočaranje ljudi nad državno politiko politiko izjemno veliko.
Na letošnjih lokalnih volitvah se je ponovila zgodba iz leta 2014, ko stranka predsednika vlade, takrat Mira Cerarja, danes pa Marjana Šarca, nima nobenega župana. To je predvsem argument za tiste, ki trdijo, da med lokalnimi in državnozborskimi volitvami ni skoraj nobene prave povezave.

​Lokalni nivo - humus slovenske demokracije

Skupno vsem parlamentarnim strankam pa je, da jim število županov upada. Še pred osmimi leti jih je imela SLS 41, po letošnjih volitvah se mora zadovoljiti s 26, kar je sicer največ med političnimi strankami. Med parlamentarnimi strankami se je najbolje odrezala SDS, svoje župane je postavila v 17 občinah. Še pred osmimi leti je bil rezultat skoraj dvakrat boljši, saj je imela 33 županskih mest. SD se lahko pohvali s štirimi župani v mestnih občinah. Pri številu mestnih svetnikov pa so se glede na lokalne volitve leta 2014 okrepile štiri parlamentarne stranke. SDS je s 14,37 odstotka zrasla na 16,73 odstotka, kar pomeni, da je največja opozicijska stranka in relativna zmagovalka letošnjih predčasnih volitev prepričala 30.486 volivcev več kot leta 2014. Največje poraženke letošnjih lokalnih volitev so stranke liberalnega centra LMŠ, SMC in SAB. Na predčasnih volitvah je sredinski trojček zbral slabo tretjino glasov, natančneje 27,46 odstotka. Za stranke tako imenovanih novih obrazov oziroma stranke dveh bivših in sedanjega predsednika vlade je junija glasovalo 244.610 volivcev. Na lokalni ravni so vsi skupaj strmoglavili na 56.942 glasov.
Strankam novih obrazov nikakor ne uspe pognati korenin v lokalni politiki, ki je, kot se je izkazalo, pravzaprav humus slovenske demokracije. Z vidika politične participacije državljanov je zanimivo, da je na lokalnih volitvah letos kandidiralo več kot 37 tisoč ljudi, kolikor jih je izkoristilo pasivno volilno pravico biti izvoljen. Na listah strank in nestrankarskih list je za mestne in občinske svetnike in župane kandidiralo več kot dva odstotka državljanov, ki imajo volilno pravico. Aktivna participacija na lokalnih volitvah je torej večja, kot je udeležba na največji športni prireditvi v Sloveniji – Ljubljanskem maratonu, ki se ga je letos udeležilo dobrih 20 tisoč tekačev, pa še to skupaj z mladoletnimi. Večina političnih komentatorjev je pozdravila tudi večjo volilno udeležbo na lokalnih volitvah glede na leto 2014. Dvignila se je namreč s 45,22 odstotka čez nepisano mejo legitimnosti na 51,12 odstotka. Iz teh podatkov se vidi, da je lokalna demokracija zelo živa. Za primerjavo, na letošnjih predčasnih parlamentarnih volitvah, kjer je bila udeležba sicer višja od 52 odstotkov, se je za 90 poslanskih mest potegovalo "le" 1636 kandidatov.

Robert Balen

Nestrankarski kandidati ali le drugačno pakiranje strankarskih produktov

Glede na prejšnje lokalne volitve leta 2014 se je tudi letos nadaljeval trend naraščanja števila nestrankarskih kandidatov in s tem zmanjševanja vpliva uveljavljenih političnih strank na lokalni ravni, kjer je demokracija še najbolj živahna. Lokalne volitve 2018 so na formalni ravni spet pokazale, da so politične stranke tisti akter na lokalni ravni, ki se mu zmanjšuje moč. Še dodatno se je okrepila razlika med lokalnimi in parlamentarnimi volitvami. Nestrankarski kandidati so znova zmagali na županskih volitvah kakor tudi na volitvah za občinske in mestne svete. Nestrankarski kandidati, kar pa nikakor ne pomeni, da so apolitični, so strankarskim kandidatom na letošnjih volitvah odščipnili še nadaljnjih sedem županskih mest. Zdaj je "nestrankarskih" že dobra polovica, 122 od skupaj 212. Se pa je letos znižala stopnja reelekcije županov. Veliko dosedanjih županov je v drugem krogu izgubilo, zaradi česar se je zmanjšala stopnja reelekcije glede na lokalne volitve leta 2014, ko je znašala dobrih 84 odstotkov. Stopnja reelekcije je bila tokrat 79,12-odstotna, kar je podobno kot na lokalnih volitvah leta 2002, ko je bila 79,17 odstotka.
Na prvi pogled se zdi, da politične stranke v boju z nestrankarskimi listami izgubljajo vpliv na lokalni ravni. Za resno analizo pa je treba odgovoriti na vprašanje, koliko je pravzaprav strankarskih interesov zamaskiranih v nestrankarskih kandidatih ali nestrankarskih listah, oziroma, ali smo z nestrankarskimi listami in kandidati priča drugačnemu pakiranju strankarskih produktov. Zajc se strinja, da deloma gre za volivcem bolj prijazno pakiranje strankarskih kandidatov, hkrati pa je po njegovo pomemben moment, ko želijo imeti ljudje konkretno odgovorno osebo. "Takšnega kandidata politične stranke lahko instantno pred volitvami podpre skupina državljanov, ki prispeva svoje podpise za kandidaturo. Da pa takšne trojanske kandidature uspevajo, je posledica splošnega nezaupanja v politiko in dejstva, da nekatere stranke sploh niso pognale korenin," fenomen uspeha nestrankarskih list in nestrankarskih kandidatov pojasni Zajc.

Super volilno leto

Z lokalnimi volitvami se je izteklo super leto volitev, ki se je začelo z lanskimi predsedniškimi volitvami, nadaljevalo z junijskimi državnozborskimi, končalo pa z lokalnimi. A stranke so še kar naprej v super volilnem letu, saj bodo naslednje leto maja evropske volitve. Finančno gledano so najdražje državnozborske volitve, sledijo lokalne, najmanj pa stanejo evropske.

Izteka se rok uporabe županom šerifom

Letošnje lokalne volitve pa so pokazale tudi, da se (počasi) izteka rok uporabe tako imenovanim županom šerifom. Koprski župan Boris Popovič, ki je bil stereotipen predstavnik tega županskega žanra, je očitno padel, čeprav njegov pravni bolj za ohranitev županskega položaja še zdaleč ni končan. Popovičev primer kaže, da so župani šerifi ranljivi in niso več smer razvoja slovenske lokalne samouprave. "Morda smo njihovo fazo že preživeli. V Kopru se je izkazalo, da je normalni meščan Aleš Bržan, ki uporablja kulturno in umirjeno retoriko, zmagal," ocenjuje Zajc in dodaja, da so bili župani šerifi pri nas zelo v modi, ker so ob prihodu na sceno pretrgali mrtvilo. Njihov predhodniki se namreč niso mogli pohvaliti s pri volivcih odmevnimi projekti. Po Zajčevo pa se je ranljivost pokazala tudi pri dolgoletnem ljubljanskem županu. "V Ljubljani Janković ne bi dobil toliko glasov, kot jih je letos dobil, če ne bi bil protikandidat iz stranke, ki določene skupine ljudi v prestolnici močno prestraši. Če županska tekma v Ljubljani ne bi imela izrazitega ideološkega predznaka, potem bi Janković v Ljubljani dobil precej manj glasov, kot jih je," zaključi Zajc.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta