Uroš Esih
Ta teden je SLS, zmagovalka letošnjih županskih volitev po številu osvojenih županskih mandatov, praznovala trideset let. Starost stranke gotovo ni nepomemben dejavnik pri uspešnosti političnih strank na lokalnih volitvah. Poleg SLS sta se od uveljavljenih parlamentarnih strank na letošnjih lokalnih volitvah najbolje odrezali še SDS in SD, od osamosvojitve naprej tradicionalno antagonistični politični sili, ki poosebljata desni in levi politični pol tranzicijske slovenske politike. Stranke novih obrazov, LMŠ, SMC in SAB, so bile na drugi strani na lokalni ravni pravzaprav nerazpoznavne, z rahlo izjemo SMC, ki je prek novinca v lokalni politiki Saše Arsenoviča vendarle prišla do pomembnega županskega stolčka v Mariboru.
Novi obrazi na lokalni ravni niso pognali korenin
Ker so se na nedavnih lokalnih volitvah dobro odrezale tradicionalne stranke z dolgo zgodovino, se postavlja vprašanje, kakšna je pravzaprav povezava med lokalnimi in državnozborskimi volitvami in uspešnost na njih. "Etablirane stranke so požele kar lep uspeh, kar pa ne preseneča. Dejstvo je, da so zrasle od spodaj navzgor, rasti pa so začele, sploh SLS, že pred letom 1990. Stranke novih obrazov, ki so na državnozborskih volitvah presenetile same sebe, zato jih imenujem tudi stranke presenečenja, pa so nastale od zgoraj, navzdol pa jim ni uspelo pognati korenin," razmerja parlamentarnih političnih sil na lokalni ravni pojasni politolog s FDV dr. Drago Zajc.
Strankam novih obrazov, kar niti ni presenetljivo, ni uspelo pognati korenin. Povezanost med državnozborskimi in lokalni volitvami vidi Zajc v tem, da etablirane stranke še dobivajo volivce na lokalni ravni, stranke novih obrazov oziroma stranke presenečenja pa ne.
Zakaj instantne stranke ne poženejo korenin na lokalni ravni? "So stranke navdiha, ki za večino volivcev na državni ravni predstavljajo možno rešitev, ker so ljudje popolnoma obupali na etabliranimi strankami," meni Zajc in navede primer stranke Pozitivna Slovenija ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Po uspehu stranke Pozitivna Slovenija na volitvah 2012 so se ljudje v hipu razočarali nad njo, kar samo ilustrira dejstvo, da je razočaranje ljudi nad državno politiko politiko izjemno veliko.
Na letošnjih lokalnih volitvah se je ponovila zgodba iz leta 2014, ko stranka predsednika vlade, takrat Mira Cerarja, danes pa Marjana Šarca, nima nobenega župana. To je predvsem argument za tiste, ki trdijo, da med lokalnimi in državnozborskimi volitvami ni skoraj nobene prave povezave.
Stranke novih obrazov, ki so na državnozborskih volitvah presenetile same sebe, so nastale od zgoraj, navzdol pa jim ni uspelo pognati korenin
Lokalni nivo - humus slovenske demokracije
Skupno vsem parlamentarnim strankam pa je, da jim število županov upada. Še pred osmimi leti jih je imela SLS 41, po letošnjih volitvah se mora zadovoljiti s 26, kar je sicer največ med političnimi strankami. Med parlamentarnimi strankami se je najbolje odrezala SDS, svoje župane je postavila v 17 občinah. Še pred osmimi leti je bil rezultat skoraj dvakrat boljši, saj je imela 33 županskih mest. SD se lahko pohvali s štirimi župani v mestnih občinah. Pri številu mestnih svetnikov pa so se glede na lokalne volitve leta 2014 okrepile štiri parlamentarne stranke. SDS je s 14,37 odstotka zrasla na 16,73 odstotka, kar pomeni, da je največja opozicijska stranka in relativna zmagovalka letošnjih predčasnih volitev prepričala 30.486 volivcev več kot leta 2014. Največje poraženke letošnjih lokalnih volitev so stranke liberalnega centra LMŠ, SMC in SAB. Na predčasnih volitvah je sredinski trojček zbral slabo tretjino glasov, natančneje 27,46 odstotka. Za stranke tako imenovanih novih obrazov oziroma stranke dveh bivših in sedanjega predsednika vlade je junija glasovalo 244.610 volivcev. Na lokalni ravni so vsi skupaj strmoglavili na 56.942 glasov.
Strankam novih obrazov nikakor ne uspe pognati korenin v lokalni politiki, ki je, kot se je izkazalo, pravzaprav humus slovenske demokracije. Z vidika politične participacije državljanov je zanimivo, da je na lokalnih volitvah letos kandidiralo več kot 37 tisoč ljudi, kolikor jih je izkoristilo pasivno volilno pravico biti izvoljen. Na listah strank in nestrankarskih list je za mestne in občinske svetnike in župane kandidiralo več kot dva odstotka državljanov, ki imajo volilno pravico. Aktivna participacija na lokalnih volitvah je torej večja, kot je udeležba na največji športni prireditvi v Sloveniji – Ljubljanskem maratonu, ki se ga je letos udeležilo dobrih 20 tisoč tekačev, pa še to skupaj z mladoletnimi. Večina političnih komentatorjev je pozdravila tudi večjo volilno udeležbo na lokalnih volitvah glede na leto 2014. Dvignila se je namreč s 45,22 odstotka čez nepisano mejo legitimnosti na 51,12 odstotka. Iz teh podatkov se vidi, da je lokalna demokracija zelo živa. Za primerjavo, na letošnjih predčasnih parlamentarnih volitvah, kjer je bila udeležba sicer višja od 52 odstotkov, se je za 90 poslanskih mest potegovalo "le" 1636 kandidatov.
Nestrankarski kandidati ali le drugačno pakiranje strankarskih produktov
Glede na prejšnje lokalne volitve leta 2014 se je tudi letos nadaljeval trend naraščanja števila nestrankarskih kandidatov in s tem zmanjševanja vpliva uveljavljenih političnih strank na lokalni ravni, kjer je demokracija še najbolj živahna. Lokalne volitve 2018 so na formalni ravni spet pokazale, da so politične stranke tisti akter na lokalni ravni, ki se mu zmanjšuje moč. Še dodatno se je okrepila razlika med lokalnimi in parlamentarnimi volitvami. Nestrankarski kandidati so znova zmagali na županskih volitvah kakor tudi na volitvah za občinske in mestne svete. Nestrankarski kandidati, kar pa nikakor ne pomeni, da so apolitični, so strankarskim kandidatom na letošnjih volitvah odščipnili še nadaljnjih sedem županskih mest. Zdaj je "nestrankarskih" že dobra polovica, 122 od skupaj 212. Se pa je letos znižala stopnja reelekcije županov. Veliko dosedanjih županov je v drugem krogu izgubilo, zaradi česar se je zmanjšala stopnja reelekcije glede na lokalne volitve leta 2014, ko je znašala dobrih 84 odstotkov. Stopnja reelekcije je bila tokrat 79,12-odstotna, kar je podobno kot na lokalnih volitvah leta 2002, ko je bila 79,17 odstotka.
Na prvi pogled se zdi, da politične stranke v boju z nestrankarskimi listami izgubljajo vpliv na lokalni ravni. Za resno analizo pa je treba odgovoriti na vprašanje, koliko je pravzaprav strankarskih interesov zamaskiranih v nestrankarskih kandidatih ali nestrankarskih listah, oziroma, ali smo z nestrankarskimi listami in kandidati priča drugačnemu pakiranju strankarskih produktov. Zajc se strinja, da deloma gre za volivcem bolj prijazno pakiranje strankarskih kandidatov, hkrati pa je po njegovo pomemben moment, ko želijo imeti ljudje konkretno odgovorno osebo. "Takšnega kandidata politične stranke lahko instantno pred volitvami podpre skupina državljanov, ki prispeva svoje podpise za kandidaturo. Da pa takšne trojanske kandidature uspevajo, je posledica splošnega nezaupanja v politiko in dejstva, da nekatere stranke sploh niso pognale korenin," fenomen uspeha nestrankarskih list in nestrankarskih kandidatov pojasni Zajc.
Super volilno leto
Z lokalnimi volitvami se je izteklo super leto volitev, ki se je začelo z lanskimi predsedniškimi volitvami, nadaljevalo z junijskimi državnozborskimi, končalo pa z lokalnimi. A stranke so še kar naprej v super volilnem letu, saj bodo naslednje leto maja evropske volitve. Finančno gledano so najdražje državnozborske volitve, sledijo lokalne, najmanj pa stanejo evropske.
Evropske volitve so predvsem stvar strankarskega prestiža, kjer stranke na vrh list imenujejo svoje zaslužne kandidate, ki se potegujejo za visoke bruseljske plače
Izteka se rok uporabe županom šerifom
Letošnje lokalne volitve pa so pokazale tudi, da se (počasi) izteka rok uporabe tako imenovanim županom šerifom. Koprski župan Boris Popovič, ki je bil stereotipen predstavnik tega županskega žanra, je očitno padel, čeprav njegov pravni bolj za ohranitev županskega položaja še zdaleč ni končan. Popovičev primer kaže, da so župani šerifi ranljivi in niso več smer razvoja slovenske lokalne samouprave. "Morda smo njihovo fazo že preživeli. V Kopru se je izkazalo, da je normalni meščan Aleš Bržan, ki uporablja kulturno in umirjeno retoriko, zmagal," ocenjuje Zajc in dodaja, da so bili župani šerifi pri nas zelo v modi, ker so ob prihodu na sceno pretrgali mrtvilo. Njihov predhodniki se namreč niso mogli pohvaliti s pri volivcih odmevnimi projekti. Po Zajčevo pa se je ranljivost pokazala tudi pri dolgoletnem ljubljanskem županu. "V Ljubljani Janković ne bi dobil toliko glasov, kot jih je letos dobil, če ne bi bil protikandidat iz stranke, ki določene skupine ljudi v prestolnici močno prestraši. Če županska tekma v Ljubljani ne bi imela izrazitega ideološkega predznaka, potem bi Janković v Ljubljani dobil precej manj glasov, kot jih je," zaključi Zajc.
Povolilni ustroji v nekaterih občinah
MARIBOR
V napeti županski tekmi med rekordnimi 18 kandidati je z obljubo o razvojnem preboju slavil politični novinec Saša Arsenovič. Za župana je kandidiral kot kandidat SMC, v mestnem svetu pa si je s svojo listo zagotovil enajst sedežev, kar je solidna podlaga za oblikovanje široke koalicije. Letošnje lokalne volitve je v Mariboru zaznamovala tudi precej višja volilna udeležba kot v letih 2013 in 2014, kar kaže, da so si Mariborčani med "Frandrejem Fištranglerjem" in novim obrazom, ki prihaja iz gospodarstva, očitno zaželeli svežega vetra. Dosedanji župan Andrej Fištravec je dobil nezaupnico že v prvem krogu, nekdanjemu županu Francu Kanglerju pa je spodletela dokončna politična rehabilitacija, saj je po letu 2014 doživel še drugi poraz v drugem krogu županskih volitev.
LJUBLJANA
V prestolnici nič novega. Čeprav se zdi, da ima politika aktualnega župana vse več kritikov v mestu, je Zoran Janković brez težav slavil že v prvem krogu, saj je zbral dvakrat več glasov od drugouvrščenega Anžeta Logarja (SDS), v katerega so upe polagali zlasti volivci desnice. Preostale parlamentarne stranke (SMC, Levica in SD) so bile očitno sprijaznjene z usodo, saj so predlagale neizvoljive kandidate, ki so skupaj zbrali manj kot sedem odstotkov glasov.
CELJE
Bojan Šrot ostaja sinonim Celja. Nepremagljivi tekmec je kljub šestim protikandidatom osvojil že šesti mandat, in to že v prvem krogu. Župan Šrot je letos prvič kandidiral z novo stranko Celjska županova lista, medtem ko je bil na vseh prejšnjih volitvah kandidat SLS, iz katere je leta 2016 izstopil. Z vodenjem občine tudi glede na mesta in zavezništva v mestnem svetu ne bo imel težav, sam je z listo osvojil tretjino mandatov. SLS je v Celju poraženka, izgubila je šest svetniških mest in ima samo še tri. Marko Zidanšek se ni odrezal niti kot kandidat za župana (bil je tretji s 6,6 odstotka glasov) in niti prej kot poslanski kandidat na državnozborskih volitvah.
PTUJ
Odmevna zmaga Nuške Gajšek (SD), prve ženske, ki bo vodila Ptuj in je edina županja v mestnih občinah. Župan Miran Senčar po le enem mandatu ni več kandidiral. Kandidatov za župana je bilo kar devet, v drugem krogu je Gajškova premagala prekaljenega kandidata, nekdanjega župana Štefana Čelana. Mandat bo glede na razmerja sil morala (iz)peljati zlasti s sodelovanjem s Čelanovo listo in z Andrejem Čušem, tretjeuvrščenim kandidatom za župana.
MURSKA SOBOTA
Gladko je že prvo volilno nedeljo lokalnih volitev ob le enem protikandidatu (Bojanu Petrijanu, SDS) zmagal župan Aleksander Jevšek (SD), ki je tako nastopil svoj drugi mandat. SD je ob tem skoraj podvojil število mandatov v murskosoboškem mestnem svetu in ima enajst svetnikov (prej šest), SDS štiri, preostale pozicije so razpršene. V kar 19 od 27 občin Pomurja na županskih mestih ni sprememb in so o(b)stali dosedanji župani.
SLOVENJ GRADEC
Edina koroška mestna občina in edina koroška občina, v kateri je bil za izvolitev župana potreben drugi krog. Hkrati edina občina v koroški regiji, v kateri ne ostaja dosedanji župan. Po le poldrugem mandatu je neodvisni Andrej Čas (prvega je dobil na nadomestnih volitvah zaradi nezdružljivosti funkcije predhodnika poslanca in župana Matjaža Zanoškarja, ki se je odločil za poslansko mesto) moral prepustiti položaj tekmecu. Tako je novi župan mesta glasnika miru Tilen Klugler, neodvisni, s podporo levosredinskih strank (SD, Desus, SMC), doslej direktor občinskega javnega zavoda Spotur.
VELENJE
Bojan Kontič (SD) je osvojil svoj tretji županski mandat že v prvem krogu volitev. Konkurenca za županski položaj je bila kljub petim protikandidatom realno šibka. Največ svetnikov v novemu mestnemu svetu ima ponovno stranka SD, ki je osvojila 17 mandatov, enega več kot v prejšnji sestavi. SDS, ki je od nekdaj prva konkurentka SD v Velenju, je pripadlo šest sedežev, dva več kot v prejšnjem mestnem svetu. Če velenjski del SD ni prodrl na državnozborskih volitvah (kandidatka je bila zdajšnja ministrica Andreja Katič), ampak ji je poslanski sedež v tej enoti prvič spodnesel koroški kandidat (Jani Prednik), so po lokalnih volitvah še naprej utrjeni na ravni lokalne samouprave.
NOVA GORICA
Na neki način veliko presenečenje, kar kaže tudi zelo tesen izid drugega kroga volitev, saj se je zmagovalcu iz prvega kroga, Mateju Arčonu, tretji županski mandat izmuznil za 344 glasov. Slavil je neodvisni kandidat gibanja Goriška.si, 43-letni doktor znanosti s področja izobraževanja in šolskih sistemov Klemen Miklavič (51,56 odstotka). Arčon je napovedal umik iz lokalne politike.
CANKOVA
Po štirih mandatih se je moral posloviti župan Drago Vogrinčič, zamenjal ga je Danilo Kacijan, ki je slavil z dvema tretjinama glasov.
LENDAVA
Prejšnji župan Anton Balažek ni več kandidiral, pomerila sta se Janez Magyar (SDS) in mladi kandidat Dejan Süč, ki je moral v drugem krogu priznati poraz. Njegova izvolitev vzbuja nekaj pomislekov o tem, kakšni bodo odnosi med vodstvom občine in madžarsko manjšinsko skupnostjo oziroma kak bo vpliv Orbanove madžarske politike.
LJUTOMER
Olga Karba ostaja županja in začenja svoj tretji mandat, izzivalcu, novinarju Dejanu Karbi, je ni uspelo premagati. Glede na poprejšnje podpore in razdeljene mandate svetnikov bo mandat nedvomno živahen.
RADENCI
Presenetljiva je bila izvolitev Romana Leljaka, ki je tako prehodil pot od obsojenca v zaporu do župana. Novi župan poudarja, da se zaveda zgodovine in je ne skriva, ocenjuje pa, da so volivci prepoznali, da se trudi pomagati ljudem.
PODVELKA
Konkurenca štirih protikandidatov ni spodnesla mesta najstarejšemu županu v Sloveniji, ki vodi Podvelko že od njene ustanovitve - Antonu Kovšetu (SD). Občina nima dolgov, kar je še ena njena posebnost. Fokus župana je na obnovah cest in komunalne infrastrukture. Niti pretresi ob menjavi tajnice občinske uprave in očitkih mu niso škodovali in je tekmece ugnal že v prvem krogu volitev.
RAVNE NA KOROŠKEM
Že četrti mandat bo občino vodil Tomaž Rožen, neodvisni kandidat, v preteklosti kandidat SDS - s stranko je bil pozneje v razhajanju, a očitno se znova zbližuje, saj je že sklenil vsaj neformalno koalicijo s SDS. Kot drugi po pridobljenih mandatih (največ je dobila županova lista) je SDS ta teden takoj po ustanovni seji sveta podelil eno od dveh podžupanskih mest.
RIBNICA NA POHORJU
Tesna zmaga dosedanjega župana Srečka Geča (SD), ki mu je konkurirala Tatjana Marsel (SDS) in je prejel le 15 glasov več od tekmice. Čaka ga turbulenten mandat tudi glede na prevlado SDS v občinskem svetu. Posebnost so bile tudi ponovljene volitve v občinski svet zaradi napake na predčasnih volitvah.
BRASLOVČE
Presenečenje je bil poraz Branimirja Strojanška (SD), novi župan je nestrankarski Tomaž Žohar, kljub temu pa v občinskem svetu SD ohranja večino.
GORNJI GRAD
Dosedanjemu županu Stanku Ogradiju se je mandat izmuznil, z 41 glasovi prednosti ga je premagal Anton Špeh (oba neodvisna). V prvem krogu sta bila med njima le dva glasova razlike.
ROGAŠKA SLATINA
Občino še nadalje vodi Branko Kidrič (SLS), ki je župan že od leta 1994 in je bil prepričljivejši od protikandidatke (Andrejke Flucher, SD). Na enem od volišč je moral volilni odbor že sredi volitev ustaviti glasovanje. Ugotovil je namreč, da je pomotoma glasovnice, namenjene volitvam za občinski svet v 2. volilni enoti, izdajal volivcem tako 2. kot 3. volilne enote.
SLOVENSKE KONJICE
Po ducatu let je konec vladavine SLS-ovega župana Mirana Gorinška, ki ga je v drugem krogu po precej burnem mandatu premagal Darko Ratajc (SD, SMC, Desus).
VITANJE
Samo en mandat je občino vodil Mirko Polutnik (nestrankarski), ki se po porazu umika iz politike. Na mesto župana se vrača medtem upokojeni Slavko Vetrih (SLS).
SLOVENSKA BISTRICA
Ivan Žagar, ki si je tokrat ob SLS, SDS, NSi zagotovil še podporo Desusa, trdno brani trdnjavo. Že 18 let, z vmesno pavzo, ko je bil minister, vodi občino in jo bo še naslednja štiri leta. Res pa je, da tokrat ni imel močne konkurence. SMC je predlagala Igorja Erkerja, javnosti neznanega kandidata, ki se doslej politično ni udejstvoval. Žagar je tako z dobrimi 71 odstotki glasov volivcev zmagal že v prvem krogu.
PESNICA
Venčeslav Senekovič (SLS) se po 20 letih poslavlja s čela občine. Izzvali so ga kar trije konkurenti, ki so opozarjali, da se mora občina prebuditi, premakniti. V drugem krogu je sicer imel Senekovič še možnost aktivirati svojo sicer zvesto volilno bazo, a je bil Gregor Žmak, ki je kandidiral s podpisi volivcev, tudi v drugo premočen protikandidat. Žmak je dobil 65,62 odstotka glasov, Senekovič (34,88 odstotka) je moral priznati poraz.
KUNGOTA
Odvetnica Tamara Šnofl, popolna novinka v politiki, je presenečenje volitev. Pometla je z dvema v politiki izkušenejšima konkurentoma. Sedanjim županom Igorjem Stropnikom (SDS) in Rudijem Matjašičem, ki je kandidiral s podpisi občanov. Tudi Šnoflova je vložila kandidaturo s podpisi. Volivci pa so na koncu odločili, da je po treh Stropnikovih mandatih čas za spremembo.
ORMOŽ
Ducat let zasidrani župan Alojz Sok ni osvojil še četrtega mandata, čeprav občina tudi ob spremembi ostaja na desnem polu - vodil jo bo Danijel Vrbnjak (SDS), potem ko so bolj kot prej v fokusu gospodarski projekti.
ŠMARJEŠKE TOPLICE
Posebnost je bil povsem izenačen izid županskih kandidatov. Marjan Hribar in dozdajšnja županja Bernardka Krnc sta zbrala po 1016 glasov. Oba sta vložila ugovor. Če bi ostalo pri izenačenem izidu, bi o zmagovalcu odločil žreb, kar bi bil sploh prvi žreb pri volitvah županov. Volilna komisija je po ugovorih priznala glas več Hribarju, hkrati pa zaradi domnevnih nepravilnosti na enem volišču odločila o ponovnih volitvah na tem volišču, ki bodo 16. decembra.
KAMNIK
Kandidata Liste Marjana Šarca Igorja Žavbija je v drugem krogu prepričljivo, z dobrimi 60 odstotki glasov, premagal kandidat NSi Matej Slapar.
Brez sprememb
V 144 od 212 občin na županskem položaju na volitvah ni bilo sprememb.
122 županov je nestrankarskih, največ županov imajo SLS, SDS in SD.
Med izvoljenimi župani je 22 žensk.
V Podravju je velika koncentracija županj
Nuška Gajšek (SD, Ptuj), Tamara Šnofl (nestrankarska, Kungota), Darinka Fakin (SLS, Majšperk), Darja Vudler (nestrankarska, Sveti Andraž v Slovenskih goricah), Urška Repolusk (nestrankarska, Ruše) in Vlasta Krmelj (SDS, Selnica ob Dravi).
Enajsterica
Volivci so v drugem krogu odločali o županih v 56 občinah. V nasprotju s prvim krogom pred dvema tednoma, ko je bila izvoljena velika večina dosedanjih županov, so v drugem krogu nov mandat podelili le enajstim. Večino občin, v katerih je bil potreben drugi krog, bodo vodili novi župani.
