Fant, ki je zgradil most, novi roman avstralskega avtorja Markusa Zusaka, ki ga pri nas poznamo po delih Kradljivka knjig in Odposlanec, je osupljiva zgodba o petih bratih, ki v predmestni hiši odraščajo sami, v svetu lastnih pravil, pri tem pa jim družbo dela pisana druščina ekscentričnih ljubljenčkov. Prebivalci hiše v Archerjevi ulici so divji, neukročeni in prekipevajo od življenja, so ljubeči, neusmiljeni in polni žalosti.
Spoznavajo ljubezen, premagujejo notranje konflikte, se učijo spoprijemati se s svetom odraslih in na poti odraščanja odkrijejo pretresljivo skrivnost, zaradi katere je izginil njihov oče, ki ni bil vedno le Morilec ... V središču nenavadne družine Dunbar pa je Clay, fant, ki povezuje že s svojim imenom. Clay namreč pomeni glina. A preden bo zgradil most, da bi opral preteklost in priklical čudež, se bo zgodilo še marsikaj.
Roman terja od bralca precej potrpljenja in zbranosti. Že oblika pisanja, v katerem se vsak stavek začne v novi vrstici, je nenavadna, misli se zdijo razdrobljene in nepovezane. Bralec se lovi med petimi čudaškimi brati, ki živijo očitno sami, in njihovimi živalmi z nenavadnimi imeni. Pisalni stroj, skrbno zavit v prozorno plastiko in skupaj z okostjem psice in kače zakopan na vrtu za hišo, v začetku prav nič ne pomaga pri lepljenju razbitih koščkov neke zgodbe, za katero se zdi, da je sploh ni. Za Morilca sicer hitro ugotoviš, da je oče petih fantov, a zakaj je Morilec? In zakaj se je vrnil?
Verjetno je marsikaterega bralca imelo, da bi knjigo po nekaj straneh odložil. Najbrž jo marsikdo tudi je. Škoda. Kajti ko se prebiješ preko prvih nekaj deset strani, te najprej potegne sam ritem pripovedi, potem pa se koščki počasi le začnejo sestavljati. Slepe ulice najdejo svojo pot.
Morilec, ki ga fantje tako ne imenujejo zato, ker bi bil koga ubil, ampak ker jih je zapustil, ko so ga po mamini smrti najbolj potrebovali, se vrne s prošnjo, naj mu sinovi pomagajo zgraditi most blizu njegovega novega bivališča, saj ga je odnesla poplava. Clay je tisti, ki prelomi bratovsko prisego, da bodo držali skupaj. Odloči se, da bo bo očetu pomagal zgraditi most - v spomin na mamo in svojo prvo ljubezen. S tem pa, simbolno skladno s svojim imenom, spet zlepi tudi družinske vezi.
Zusak je roman, za katerega je dobil številne nagrade, med njimi knjižno leposlovno nagrado Indie 2019, leta 2018 je postal tudi Amazonova naj knjiga ter knjiga leta po izboru Wall Street Journala, pisal kar 13 let. “Zusak ostaja v svojem pisanju briljanten, v njem je mogoče začutiti vsak najmanjši drobec solza, upanja, frustracij, predanosti, dvoma in ljubezni, enako kot v prejšnjih romanih, vendar se nekako zdi, da je to roman, ki ga je napisal zase. Ki ga je moral zapisati zase,” je zapisala Alenka Štrukelj na portalu Literarna lekarna.