(O KNJIGI) Od Agamemnona do najlona

Založniški in drugi promocijski zapisi o Volni in telesu so kot za sodobnega bralca najboljšo vabo izbrali poglavje, v katerem Svetlana Slapšak razloži, kdo je bil prva žrtev rdeče preproge. Bil je Agamemnon, položila mu jo je ljubosumna in maščevalna žena Klitajmnestra, ki ga po ponosnem marširanju po preprogi seveda ubije. Nauk: rdeča preproga nosi od nekdaj ambivalenco, je prostor vzpostavljanja avtoritete in hkrati preizkušnje za telo avtoritete - “ta se lahko na rdeči preprogi dobro znajde, ni pa to nujno”.
Tako na videz lahkotno, vendar večsmerno med časi in prostori, med tekstilnimi materiali, med umetnostjo, ideologijo in industrijo, od Homerja do Diorja, vleče niti v svojih pogledih iz zgodovinske antropologije Svetlana Slapšak. Tako kot tkalke plete svoj tekst (tekst je textum, tekstura, tkanina besed) prefinjeno in potrpežljivo in ji ni žal časa za filigransko okrasje in komaj vidne nianse. In na koncu pravi, da predmet njene raziskave nikakor ni izčrpan, ker volna v mnogih uporabah in vlogah še čaka na interpretacijo.
Čeprav so tudi vsi pomenski mejniki v tej zgodovini simbolne uporabe volne ne le izpisani z njeno osebno noto, ampak je ona tista, ki jim odkriva in jim sploh daje poseben pomen, je knjigi dodan še poseben “osebni zapis”. Poglavju o gobelinu, demokratičnem nasledniku nekoč luksuznih tapiserij (“Ne glede na nesmiselnost vezenja gobelinov, na patetične in malomeščanske motive in tekmovalno prikazovanje gobelinov na stenah pa je ročno delo zdravo in mnogim pomaga”) sledi zapis o gobelinu gospe Erendiner, ki zdaj kot prevleka za blazino domuje pri Slapšakovi in je njeno “stikalo za spomin”.