Karbid je satirični roman o tihotapstvu, stereotipih in meji, pisatelja pa je zanj navdihnil resnični dogodek iz leta 2012, ko so na meji med Slovaško in Ukrajino odkrili izvrstno izdelan skrivni predor. Roman se navezuje na Voltairov roman Kandid ali optimizem oziroma na rušenje stereotipov o barbarskem, nasilnem Vzhodu, jezikovno pa na burleskno-satirično pesnitev Eneida (1798, v celoti izdana posthumno 1842) Ivana Kotljarevskega, ki se fabulativno naslanja na Vergilovo istoimensko pesnitev in predstavlja življenje ukrajinske družbe v 18. stoletju ter je jezikovno-stilno nadvse bogato literarno delo, saj vsebuje številne sociolekte, redke besede, frazeme, sinonime.
Andrij Ljubka (1987) je osrednji ukrajinski pesnik in pisatelj mlajše generacije, prejemnik domačih in tujih literarnih nagrad ter pisateljskih štipendij, med drugim ugledne štipendije Srednjeevropske pobude za leto 2017. Ljubka je s prevodi svojih literarnih del že zaslovel tudi v mednarodnem literarnem prostoru. Živi v Zakarpatju, v mestu Užgohod blizu madžarske in slovaške meje, in ta geografska umeščenost ter do pred kratkim oteženo prehajanje mej za prebivalce Ukrajine, ko v veljavo še ni vstopil brezvizumski režim, je bil med drugim osrednji motiv za nastanek romana Karbid (2015). Piše poezijo, prozo, eseje.
