Mesto neizpolnjenih pričakovanj je ena od mnogih refleksij o Mariboru, a je, kot ste že sami izpostavili na predstavitvi knjige, tokrat drugače. Kaj je torej esenca te holistične zgodbe o Mariboru?
"Knjige, kot jih jaz poznam o Mariboru in ki sva jih obdelala s soavtorjem Miranom Lavričem, so dobre, ampak parcialno obravnavajo nekaj, kar je v osnovi organizem. Zgodovinske knjige o Mariboru na primer super obravnavajo mesto v preteklosti, ampak zanemarjajo druge stvari. Gre za posnetek stanja, ki je sklenil kompromis med tistim, kar obravnava, in med tistim, česar ne. Midva sva skušala zajeti čim več relevantnih področij v neko celoto, to pa zato, ker enega dela ne moreš razumeti brez drugega in brez sestavnih delov ne moreš zajeti celote. Cena, ki se kaže v najini knjigi, je ta, da obravnava zadnjih 15, 20 let. Marsikaj je zajeto, morda pa kaj le nakazano. Zajeti celoto je praktično nemogoče."
Noben resen akademski pa tudi konkreten in operativen razmislek o družbeni vlogi Maribora poslej ne bo mogel mimo vaših ugotovitev, je zapisal recenzent dr. Boris Vezjak, dr. Aleš Maver pa, da je dodana vrednost knjige v obilici zbranega gradiva o mariborskem javnem mnenju zadnjih let. Po kakšnem ključu ste sploh izbirali sogovornike?
"Več kriterijev sem upošteval. Prva stvar, ki je diktirala izbiro sogovornikov, je bila tematsko področje. Druga stvar, ki je bila pomembna, je, da so sogovorniki imeli nek vpliv na področju, kjer delujejo, in tudi širše za Maribor. Tretji kriterij sem postavil po principu vzorčenja po snežni kepi. Vsakega sem vprašal, ali pozna še koga, ki bi potisnil zgodbo naprej. Po večini so rekli, seveda, in zgodba je diktirala sogovornike, oni pa so jo pomagali razvijati naprej."
Maribor zaradi vseh ekonomskih, političnih, socialnih ... prevratov ne more stabilizirati svojega stanja
Skrbi me, če se pravica jemlje v svoje roke, začenši z “mi, Štajerci, ločeni od drugih”, in to z orožjem