Ozaveščanje mladih o tveganjih uporabe drog je zelo pomembno

Po zadnjih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje se je zasežena količina kokaina v EU povečala, prav tako količina zaseženega heroina. V primerjavi z letom 2016 se je povečala z ene tone na 5,4 tone, pri čemer so v Turčiji zasegli kar 17,4 tone heroina, delno namenjenega na trg EU. Med prepovedanimi drogami konoplja ostaja najbolj široko uporabljena prepovedana droga v Evropi. Predlani jo je uporabilo približno 17,5 milijona mladih Evropejcev, starih od 15 do 34 let. Nič bistveno drugačni niso trendi v Sloveniji. Po podatkih raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju je skoraj vsak drugi 17-letnik že kdaj v življenju poskusil konopljo. Med njim so v višjem odstotku fantje, pri čemer je skoraj štiri odstotke 17-letnikov poročalo o njeni redni uporabi. Konoplja zaseda neslavno mesto še na nekaterih področjih: s konopljo je povezanih največ zastrupitev, ki so jih v letu 2017 obravnavali v centru za klinično toksikologijo in farmakologijo ljubljanskega kliničnega centra, v policijskih zapisih vodi po številu zasegov in količini zasežene droge. Je pa na drugem mestu po vzroku za vstop v zdravljenje zasvojenosti. Poleg konoplje mladi radi posegajo po novih, sintetičnih drogah, ki so del nočne plesne scene in navsezadnje tudi dnevne uporabe. Problem je, da drogo kupujejo na črnem trgu in ne vedo, kaj kupujejo in kako bo snov delovala. Kot opozarjajo na inštitutu, je med mladimi v trendu tudi uporaba več drog hkrati in alkohol je mnogokrat ena od teh drog. Najbolj razširjeni stimulativni drogi pri nas pa sta kokain in ekstazi.
Po podatkih raziskave Mladina je skrb za zdravje na prvem mestu. Mladi so vse bolj pozorni nase in se zavedajo, da je prihodnost bolj ali manj odvisna od njih. Redkeje naj bi zato posegali po cigaretah, alkoholu in mehkih drogah. A vendarle po nekaterih drugih statistikah raste uporaba trdih drog. Kakšni so vaši podatki, izkušnje?
“Najbolj celosten vpogled v te podatke imajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, v našem društvu raziskav o uporabi drog v splošni populaciji ne opravljamo. Se pa na nas v zadnjem času obrača vedno več ljudi za svetovanje, tako mlajših kot tudi starejših. Večinoma se na nas obračajo zaradi težav, povezanih z uporabo kokaina, nimamo pa jasnega odgovora, ali je to posledica večje uporabe drog, večje ozaveščenosti uporabnikov glede pomoči in pripravljenosti za spremembe ali morda tudi večje prepoznavnosti programa svetovanja, ki ga izvajamo. Na terenu opažamo, da ima določen delež mladih bolj sproščen odnos do drog in tveganj, povezanih z uporabo drog, kot je bilo morda v preteklosti, zato je ozaveščanje o tveganjih zelo pomembno. Na nas pa se obrača tudi kar nekaj staršev, ki ne vedo čisto dobro, kako se s svojimi mladostniki pogovarjati o drogah, videti je, da tudi staršem manjka podpore pri tem, kako naj se s svojimi otroki čim bolj odprto in brez moraliziranja pogovarjajo o tej temi, mladi pa lahko do veliko informacij v tem času pridejo preko interneta.”
Veliko izkušenj imate z uporabniki drog, saj jih pozivate, naj jih prinesejo za ugotavljanje sestavin. Je pravzaprav sploh mogoče slediti, kako se vsebina drog spreminja?
“Testiranje je namenjeno zmanjševanju tveganj, povezanih z uporabo neznanih snovi. Za snovi, ki se prodajajo na črnem trgu, namreč nikoli ni jasno, kaj natančno vsebujejo pa tudi koliko je psihoaktivne snovi, zato je njihova uporaba še toliko bolj tvegana, kajti droge lahko vsebujejo tudi zdravju zelo nevarne druge primesi. Z namenom sledenja pojavu novih snovi ali nevarnih primesi že kar nekaj let deluje Sistem za zgodnje opozarjanje na pojav novih psihoaktivnih snovi, znotraj katerega si različne organizacije in institucije izmenjujemo aktualne informacije, v obliki opozoril pa jih posredujemo tudi uporabnikom.”