No, drugi blok se sliši nekoliko zavajajoče, gre seveda za povsem novo elektrarno, ki bi pač stala zraven stare. Podobno kot je blok šest Termoelektrarne Šoštanj povsem nova termoelektrarna v sklopu kompleksa TEŠ.
Seveda so po jasni in glasni podpori Šarca NEK-u 2 prvi skočili pokonci domači okoljevarstveniki (obrvi pa so dvignili tudi v sosednjih državah). Okoljski argumenti proti gradnji so že dolgo znani, vsaj toliko, kot deluje sedanja nuklearka. Ni nepomembno, da se je prvo vsedržavno zeleno gibanje v Sloveniji v osemdesetih in devetdesetih oblikovalo tudi okoli nasprotovanja jedrski energiji. Zaprite nuklearko! so vpili mladi aktivisti v času demokratičnega preporoda Slovenije.
Tudi zato je zdaj zlahka oživel protijedrski sentiment, ki ves čas tli v slovenski družbi. Saj razlogi proti jedrski energiji vse to obdobje niso bili odpravljeni, skupaj z (ne)rešitvijo problema dolgoročnega skladiščenja visoko radioaktivnih odpadkov. Tudi nesreče se še vedno dogajajo, pomislimo samo na nesrečno Fukušimo leta 2012. Prav te dni smo brali, da nameravajo ogromne količine radioaktivne vode enostavno spustiti v ocean.
Vprašanje je veliko bolj neposredno - ali je državni aparat tako kompeksen projekt sploh sposoben izpeljati